Odgovor: Brez vašega soglasja sosed seveda ne more graditi. Vprašanje je tudi, ali je za gradnjo pridobil vsa ustrezna dovoljenja. Zakon problematiko gradnje čez sosedsko mejo sicer dokaj jasno ureja. Če nekdo postavi zgradbo, ki sega na, nad ali pod tujo nepremičnino, lahko lastnik te nepremičnine predlaga, da sodišče v nepravdnem postopku odloči o ureditvi medsebojnih razmerij. Sodišče lahko graditelju naloži, da poruši zgradbo in na nepremičnini vzpostavi prvotno stanje. Če pa bi bile posledice vzpostavitve prvotnega stanja v očitnem nesorazmerju s škodo, ki ste jo zaradi sosedove gradnje utrpeli, vam lahko sodišče prisodi tudi odškodnino.
Vprašanje 2: Prijatelju sem veliko pomagal pri gradnji vikendhišice, in sicer z delom, pa tudi s svojimi sredstvi. Vikend je pravno formalno njegov. Nedavno sem mu predlagal, da bi ga vpisala v zemljiško knjigo kot solastnino, a o tem noče nič slišati. Njegov predlog je, da lahko vikendhišico kadarkoli uporabljam, brezplačno seveda. Zanima me, ali imam od njega poleg tega pravico zahtevati, da mi povrne vsaj stroške, ki sem jih imel pri gradnji tega vikenda.
Odgovor: Zakon dopušča možnost, da se s prijateljem dogovorita, da na vikendu nastane solastnina, vendar pa bi bilo treba za to doseči obojestransko soglasje. Če bi do soglasja med vama prišlo, bi lahko od prijatelja na podlagi dogovora zahtevali, da vam izstavi listino za vpis solastnine v zemljiško knjigo.
Če tega soglasja ni, načelno ne morete zahtevati izstavitve listine, ki bo omogočila vpis solastnine v zemljiško knjigo (obstajajo sicer nekatere izjeme), lahko pa od prijatelja zahtevate, da vam povrne tisto, za kar je bil obogaten – to je toliko, kolikor se je zaradi vaših vložkov povečala vrednost nepremičnine. A če boste vikendhišico brezplačno uporabljali, bo prijatelj lahko zahteval, da se od te vrednosti odšteje korist, ki jo imate zaradi brezplačne uporabe omenjenega objekta.
mag. Boštjan J. Turk