Odgovor: Načeloma je to možno. A do takega dedovanja ne bo prišlo, če bo sodedič iz istega dednega reda ugovarjal takemu dedovanju. V takem primeru lahko zapuščinsko sodišče odloči, da bo kmetijo dedoval eden od zgoraj omenjenih sodedičev (če ni sporazuma o izboru dediča, bodo dedovali zapustnikov zakonec in njegovi potomci, ki se imajo namen ukvarjati s kmetijo oziroma so za kmetijsko dejavnost dovolj usposobljeni).
Vprašanje 2: Kot sin zapustnika zaščitene kmetije imam pravico do nujnega deleža. Kaj sodi v ta nujni delež in kako lahko do njega pridem?
Odgovor: Nujni delež pri dedovanju zaščitenih kmetij je načeloma samo denar. Zavezanec za nujni delež je torej nujnim dedičem zavezan plačati določeno denarno vrednost, ki predstavlja ustrezen nujni delež. Izjemoma so lahko predmet nujnega deleža tudi premičnine oziroma nepremičnine, če niso pomembne za gospodarsko sposobnost zaščitene kmetije, a seveda ne smejo biti vredne več kot nujni delež.
Višino in način izplačila nujnega deleža določi zapuščinsko sodišče, nujni delež pa mora plačati dedič, ki je dedoval zaščiteno kmetijo, in sicer v roku največ petih let. V izjemnih primerih lahko sodišče ta rok podaljša na deset let.
Mag. Boštjan J. Turk