Zaradi obilnega deževja je pridelek na gredicah nekoliko slabši od pričakovanega. Predvsem plodovke so mnogo prekmalu končale rastno sezono in namesto zorečih paradižnikov in paprik smo imeli delo s pobiranjem počrnelih plodov. Kljub pokrivanju rastlin so bile razmere za razvoj bolezni idealne in rastline so hitro propadle. Morda se v prihodnje odločimo za postavitev rastlinjaka, s katerim bomo sezono pridelovanja bistveno podaljšali in povečali pridelek.
V rastlinjaku
Stalen zastekljen rastlinjak omogoča odlične rastne razmere za mnoge vrtnine, nihanje temperature in drugi vremenski vplivi pa so manj moteči kot pod plastično folijo. V zaščitenem prostoru so temperature zraka in tal višje, zato so rastline varne pred hitrimi vremenskimi spremembami. Tako bo sezona zorenja paprik in jajčevcev trajala vse do zime, podobno bo tudi s paradižniki in drugimi vrtninami. Paziti pa moramo na kolobarjenje in redno odstranjevanje ostankov rastlin, ki so lahko idealno žarišče za glivične bolezni in škodljivce. Četudi lahko na prostem gojimo paradižnike nekaj časa na isti gredi, pa jim v rastlinjaku namenimo vsako leto drugo mesto.
Vrtnine lahko zavarujemo tudi s cenejšimi postavitvami. Med te sodijo poltuneli, ki se so sestavljeni iz nosilnih lokov in zaščitne prozorne plastične folije. Prednost tunelov je, da so lažji za postavljanje in cenejši, po potrebi pa jih lahko tudi prestavimo. Grede lahko zavarujemo tudi s stalno ali po potrebi prestavljivo zaščito iz lesenih ali drugačnih sten in zastekljenega pokrova. Takšne zaščitene grede so nizke, zato v njih ne moremo gojiti višje rastoče zelenjave, so pa kljub temu zelo uporabne pri oskrbi z solato, radičem, korenjem in drugimi vrtninami. Po potrebi jih lahko tudi zatemnimo za beljenje radiča in endivije. Zelenjavo, ki naj bi prezimila na prostem, lahko zaščitimo tudi z zimsko kopreno, dokler je nismo poznali, pa so v ta namen prišle prav tudi smrekove veje. Koprena prepušča vodo in svetlobo, nekaj stopinj višja temperatura kot na prostem pa je lahko odločilna v hudem zimskem mrazu.
Na prostem
Na prosto lahko še vedno sadimo in sejemo čebulček, česen in majski srebrnjak. S pobiranjem glavnatega ohrovta si ne delajmo skrbi. Pustimo ga na gredi, saj mu zmrzal celo izboljša okus, cvetačo pa shranimo tako, da cele rastline prenesemo v hladno klet, še preden so rože dokončno razvite. Paziti pa moramo, da se v shrambi ne dotikajo, saj lahko začnejo gniti in jih bomo morali kmalu porabiti.
Med najbolj aktualnimi poljščinami in vrtninami so zdaj buče, ki s svojimi barvami in oblikami privabljajo poglede. Tekmovanja za največjo so vedno dobro obiskana, premalo pa se še zavedamo njihovih kulinaričnih vrednot. Številne sorte so primerne za pripravo najrazličnejših jedi, poleg tega pa so buče tudi zelo zdrave. Pomagale nam bodo pri odpravljanju različnih bolezni in izboljšale razpoloženje tudi v najbolj sivih dneh.
Nasveti in priprave za sajenje
Včasih smo rastline sadili večinoma jeseni, z vzgojo sadik v vsebnikih pa se je čas sajenja razpotegnil skoraj na vse leto. Kljub temu ima jesensko sajenje še vedno svojo veljavo. Ob nakupu sadik z golimi koreninami lahko najbolje ocenimo njihovo kakovost in se odločimo za tiste, ki imajo lepo razvejan koreninski sistem. Tega pri rastlinah v vsebnikih ne moremo in lahko zgolj po zunanjih znakih, kot je na primer prisotnost maha na površini (to
Rastline, sploh okrasne, najprej izbiramo glede na videz. Najbolj iskane lastnosti so cvetenje, barva in oblika, zelo pomembna pa je tudi dolgotrajnost aktualnosti v vrtu. Nekatere so lepe le kratek čas, nato pa so popolnoma neopazne ali celo moteče, če jim namenimo neustrezno mesto. Zato jih kombiniramo z vrstami, ki cvetijo v drugem času ali jih krasi kakšna zanimiva posebnost.
V drevesnici
Preden se odpravimo v drevesnico, se dobro pozanimajmo o želeni vrsti ali sorti, svoje ugotovitve pa preverimo še s svetovanjem prodajalca. Drevesnico lahko obiščemo tudi samo informativno in si zapišemo imena rastlin, ki se nam zdijo zanimive, potem pa doma preverimo vse posebnosti glede njihove rasti in zahtev. Seveda vse to ni potrebno, če za to pokličemo strokovnjaka, ki nam bo znal svetovati, ali pa dobro poznamo prodajalca in mu popolnoma zaupamo.
Mesto sajenja izberemo glede na osvetljenost, kakovost rastišča in prostor, ki ga določena rastlina potrebuje za dobro uspevanje. Ker so drevnine in grmovnice večletne rastline, ki bodo z leti pridobile povsem drugačne razsežnosti, naj bo načrtovanje preudarno. Kasnejše prestavljanje že velikih rastlin je vsaj zelo težko, če že ne nemogoče.
Sajenje sadnega drevja
Pridelovanje sadja na domačem vrtu in uživanje v pridelku sodi med najprijetnejša vrtna opravila. Da pa se naša sadjarjenje ne sprevrže v nočno moro, poskrbimo za primeren izbor tistih sort, ki so odpornejše in jih ne bo treba škropiti. Mnogi prisegajo na stare sorte jablan, ki jih poznamo iz travniških sadovnjakov. Pa so res odpornejše in boljše od novejših? To, da jih poznamo, vsekakor drži. Njihov okus nam je znan, prav tako videz, zato vemo, kaj lahko od njih pričakujemo. To še posebno velja za starejšo generacijo, ki tovrstne sorte pozna iz rane mladosti in se jim ob znanem okusu, ko ugriznejo v takšna jabolka, prikradejo dragi spomini iz minulih dni.
Vendar je šel čas naprej tudi v sadjarstvu, in če so bile nekdaj aktualne sorte, ki sta jih krasila lep videz in okus, so zdaj v ospredju odporne sorte. Škropljenje na vrtu je namreč nezaželeno, saj je vrt preveč dragocen. Je prostor, kjer se zadržujemo, uživamo v lepih rastlinah in pridelujemo zdravo hrano za našo družino. Nekoga, ki prebira sadjarsko strokovno čtivo in ki je od nekdaj vajen škropljenja sadja, bo težko prepričati, da to ni potrebno. Na drugi strani pa se mnogi ne odločajo za sajenje sadnega drevja prav zaradi odpora do rabe sredstev za varstvo rastlin. Le zakaj bi se ubadali s strupi na lastnem vrtu, ko pa lahko takšno sadje kupijo poceni v trgovini.