Zato ni nenavadno, da število proizvajalcev (in posnemovalcev) ter ponudnikov po svetu strmo narašča. Toplotne črpalke so običajno grajene po standardih, veljavnih v državi proizvajalki, pogosto pa je pri izdelkih z vzhoda opaziti, da so grajeni tudi z namenom čim cenejše proizvodnje. Taki proizvodi so v prodaji tudi v Sloveniji.
Razvoj toplotnih črpalk je rezultat – podobno kot razvoj vsake visokotehnološke naprave – znanja, izkušenj in seveda časa, ki ga ima podjetje po marketinških načrtih na razpolago za razvoj in preizkušanje izdelkov. V splošnem hlastanju po dobičkih pogosto zmanjka sredstev za vgradnjo kakovostnih delov, predvsem pa časa za razvoj in nato dolgotrajno preizkušanje vsakega posameznega dela naprave.
Zaradi specifičnosti ogrevalnega sistema s toplotnimi črpalkami so osnovne zahteve razvoja odvisne od vira toplote, principa delovanja toplotne črpalke in pričakovane življenjske dobe izdelka. Zato je velikega pomena poudarek na dolgoročnem preizkušanju. Virov toplote, ki jih izkorišča toplotna črpalka, je veliko, najbolj poznani pa so podtalnica, zemeljski zbiralniki, energetski stebri, energetske vrtine in zadnje čase vse bolj priljubljena uporaba zunanjega zraka.
Hladivo v toplotni črpalki, ki v tem primeru odvzema toploto mrzlemu zunanjemu zraku, se lahko upari tudi pri zelo nizkih temperaturah, na primer pri –20 stopinjah Celzija. S stiskanjem hladiva se mu temperatura dvigne, podobno kot se to dogaja pri tlačilki zraka za kolo. Delovna temperatura kompresorja je od 85 do 95 stopinj Celzija. Potrebno je tako močno stiskanje hladiva, da mu naraste temperatura z –20 celo na 95 stopinj Celzija. Tako visoka temperatura pa pomeni tudi izredno visoke tlake v kompresorju, celo do 25 barov in več. Visoki tlaki pa močno obremenijo vse dele toplotne črpalke in postanejo ob morebitni poškodbi nevarni za bližnjo okolico in osebe, ki bi se zadrževale v bližini.
To potrjuje tudi letošnja izkušnja iz Anglije, kjer je bila angleška podružnica enega od tudi v Sloveniji poznanega proizvajalca iz Azije prisiljena obvestiti okoli 6000 lastnikov toplotnih črpalk zrak/voda, da jih izključijo in počakajo na servis, ki bo napravo odstranil oziroma zamenjal. Odpoklic 6000 toplotnih črpalk in s tem povezani finančni strošek kažeta na resnost napake. Zato zagotovilo angleškega prodajalca na njihovi domači strani, da je vprašanje eksplozije pri samo eni napravi, ne deluje preveč verodostojno. Tudi izkušnje slovenskih kupcev teh naprav potrjujejo, da marsikatera funkcija te toplotne črpalke še ni dorečena.
Z vidika ogrevalnega sistema, ki mora delovati zanesljivo ne glede na zunanje temperature, odtehtajo dolgoletne izkušnje švedskih proizvajalcev toplotnih črpalk tudi nekoliko višje cene naprave.
Drago Škantelj
KNUT, d.o.o.