Najprej je želel zamenjati samo dotrajana okna, potem je začel razmišljati še o strehi, ki je bila dotrajana in prekrita s salonitno kritino, zato se je odločil še za zamenjavo kritine, hkrati pa je hotel na streho vgraditi dva sončna kolektorja za ogrevanje sanitarne vode. Po spodbudnih izkušnjah, ki so jih imeli s sanacijo sogovornikovi sorodniki, je začel razmišljati še o izolaciji fasade, nakar se je odločil še za zamenjavo ogrevalnega sistema ter nekaj drugih posegov. Na koncu se je odločil za temeljito sanacijo hiše. Pridobil je vse potrebne dokumente in predračune od posameznih obrtnikov, in sicer najprej za vgradnjo solarnega sistema. Na Eko skladu je pridobil ustrezne obrazce in jih izpolnil ter predložil vso zahtevano dokumentacijo, čez kakšen teden pa je predložil še vlogo in dokumentacijo za zamenjavo oken, izolacijo fasade in zamenjavo ogrevalnega sistema. Seveda je moral tako kot precejšen del drugih vlagateljev dopolniti predloženo dokumentacijo in ko je bila ta popolna, je zelo hitro prejel pozitivno rešen sklep za vgradnjo solarnega sistema. Na sklep o odobritvi finančne spodbude za vse drugo pa je moral zaradi velikega navala prosilcev za subvencije čakati nekoliko dlje.
Po pridobitvi vseh sklepov in »rezervaciji« denarja na Eko skladu so nekako v treh mesecih končali vsa dela. Vendar ob tem Andrej Košir dodaja, da so imeli na domačem dvorišču vseskozi kar precejšnjo gnečo, saj je hkrati delalo po več obrtnikov. Z njimi ni imel posebnih težav. Vse je teklo bolj ali manj po načrtu. Ko je po odhodu obrtnikov zbral vse račune in druge papirje, je celotno zahtevano dokumentacijo predložil Eko skladu, kjer so mu po njegovih besedah precej hitro nakazali »rezervirana« sredstva, in tako mu je uspelo v predvidenem roku zaključiti vsa dela.
Zdaj, ko je sogovornik s svojo družino in starši v sanirani hiši preživel prvo zimo, je vesel, da se je stvari lotil na tak način, saj ugotavljajo, da je bivanje v hiši bistveno bolj prijetno in udobno, kot je bilo prej. Največje spremembe jim je prinesel nov ogrevalni sistem. V »stari« hiši so imeli peč na trda goriva v kombinaciji s kurilnim oljem, zdaj pa imajo samo sodobno peč (30 kilovatov moči) na trda goriva (polena), ki je povezana z 2000-litrskim zalogovnikom vode za ogrevanje radiatorjev po hiši. S pečjo je nadvse zadovoljen, saj zdaj kurijo samo enkrat na dan, in sicer popoldne oziroma proti večeru, medtem ko so morali prej kar naprej nalagati peč, ob tem pa je bilo enkrat prevroče, ko v peči ni bilo več drv, pa je postajalo hladno. Zdaj teh nihanj ni več, saj imajo zaradi dovolj zmogljivega zalogovnika in regulacije v hiši ves dan enako temperaturo.
Večje udobje in manjša poraba
Poleg večjega udobja za ogrevanje porabijo približno polovico manj drv kot prej. Glede na to, da les za kurjavo pridobijo iz domačega gozda, je ogrevanje tudi bistveno cenejše, kot bi bilo sicer. Na osnovi teh izkušenj zdaj vsakemu, ki ima lasten gozd, svetuje, da se pri zamenjavi ogrevalnega sistema odloči za drva, saj sodobne peči zelo poenostavijo delo. Če bo v prihodnje kdaj naneslo, da bodo imeli na hiši več kot dva sprejemnika sončne energije, jih bo povezal s sistemom za ogrevanje (zdaj s kolektorji ogrevajo samo sanitarno vodo v poletnem času, pozimi pa s pečjo na drva).
Andrej Košir je zadovoljen, da se je sanacije lotil na tak način. Tudi nepovratne spodbude države oziroma Eko sklada so po njegovem primerna spodbuda, čeprav je z nepovratnimi sredstvi pokril okoli 10 do 15 odstotkov vseh stroškov sanacije, ki jih je stala okoli 70.000 evrov. Vrednost vseh del res ni bila majhen zalogaj, vendar sogovornik pričakuje, da bo naslednjih 30 let bivanje v hiši veliko bolj prijetno in predvsem bistveno bolj udobno ter seveda cenejše, kot je bilo do zdaj. Ob tem pa vsem, ki se odločajo za sanacijo hiše, svetuje, naj pred izvedbo temeljito razmislijo in se, če le zmorejo, odločijo za celovito sanacijo, saj lahko edino tako dosežejo optimalne učinke in se ob tem izognejo vsem neprijetnostim, ki jih s seboj prinašajo delne rešitve.