Za vsajanje obstajajo splošna navodila, ki so se razvila iz praktičnih izkušenj. Izbrati moramo drevesne vrste, ki so prilagojene rastišču, kamor jih zasajamo, ali pa moramo rastiščne razmere prilagoditi zahtevam izbrane drevesne vrste (ustrezen substrat, namakanje, zasenčenje). Pravilno posajeno drevo bo vsekakor bolj dojemljivo za spremenljive razmere in mnogo manj občutljivo.
V splošnem je najboljši čas za vsajanje rastlin jesen ali zgodnja pomlad, ko so rastline še v mirovanju in je šok zaradi presaditve najmanjši. Sadike, vzgojene v loncih, pa lahko uspešno sadimo tudi v poletnem obdobju, če seveda ne pozabimo na zalivanje.
Kako posadimo drevo ali grm?
Prepričajte se, da ste izbrali drevo ali grm ustrezne kvalitete. Najbolje, da ga kupite v loncu ter zaščitite sadike pred poškodbami med prevozom. Potem sledi vsajanje:
• Izkopljemo sadilno jamo, ki je vsaj dvakrat do trikrat širša, kot je koreninski sistem sadike in enako globoka. Običajno v težkih in slabo odcednih tleh izkopljemo nekoliko globljo sadilno jamo, da pripravimo ustrezno drenažo in dodamo primeren substrat.
• Če bomo drevesu ali grmu namestili oporo, v jamo pred sajenjem zabijemo sadilni kol, da kasneje ne poškodujemo korenin.
• Najugodneje za drevo in grmovnico je, da sadiko posadimo tako globoko, kot je rasla v drevesnici. Če je sadika v posodi, lahko ob odstranitvi posode preverimo, kakšen je njen koreninski sistem. Sadike, ki imajo slabšo koreninsko grudo, imajo v loncu nad slednjo še precej odvečnega substrata, ki ga je najbolje odstraniti oziroma dodati na dno sadilne jame. Če so tla, kamor sadim,o dobra, postavimo sadiko iz lonca neposredno v sadilno jamo, običajno pa dodamo na dno sadilne jame substrat. Ko postavimo sadiko v sadilno jamo, lahko z ravno palico ali kar z ročajem lopate preverimo, ali je globina sajenja prava.
• Razprostremo korenine z golimi koreninami ali prepletene korenine, ki krožijo pri rastlinah v loncih. Če ima sadika v loncu dobro razvito koreninsko grudo, krožeče in prepletene korenine razrahljamo ali po potrebi tudi odstranimo.
• Ko sadiko poravnamo, dodajamo substrat, ki ga ob robovih in po vrhu rahlo potlačimo, da se sprime s koreninsko grudo. Običajno nasujemo v območje sadilne jame nekoliko več substrata oziroma zemlje, saj se ta kasneje še posede.
• Sadiko privežemo na oporo s plastično ali gumijasto vezjo. Opora ostane ob rastlini le prvo leto ali dve, dokler se rastlina ne vraste, kasneje jo lahko odstranimo.
• V območju sadilne jame lahko pustimo nekoliko višji rob iz nasutega substrata in/ali zastirke, ki služi kot usmerjevalec vode h koreninam. Najugodnejša zastirka je okoli 5 centimetrov debela plast lubja. Ta zadržuje vlago v tleh in preprečuje razvoj plevela.
• Ko je sadika posajena, odstranimo še morebitne poškodovane ali suhe veje, odrežemo nepravilno rastoče veje in drevo temeljito zalijemo.