V vsaki izmed prihodnjih štirih prilog bomo predstavili po sedem, v današnji pa šest projektov. Medtem bo svoje delo opravila tudi strokovna komisija in v vsaki kategoriji izbrala najboljšega, ki si bo v letošnji akciji prislužil nagrado in priznanje. Zaključno prireditev, ki jo letos (tako kot celotno akcijo) organiziramo v sodelovanju z Eko skladom in Celjskim sejmom, bo 19. maja na Celjskem sejmu, zmagovalce pa bomo v naši prilogi predstavili v številki, ki izide 27. maja.
Toplotna črpalka in talno ogrevanje sta soliden par
Peter Horvat iz Oplotnice s svojo petčlansko družino živi v 150 kvadratnih metrov veliki masivni hiši, zgrajeni leta 2006.
Hiša, zgrajena iz 30 cm debelih modulnih blokov, je obložena z 12 centimetrov debelo izolacijo iz polistirena (fasada Demit), pod streho je položena steklena volna (30 cm), medtem ko so tla v kleti izolirana z 8 cm debelim slojem polistirena. Okna (vseh skupaj jih je 16) imajo dobro toplotno prehodnost, ki dosega 0,7 W/m²K. Celotno hišo ogrevajo s toplotno črpalko (zemlja/voda) s toplotno močjo 7 kW in grelnim številom 4,4 pri temperaturnem režimu 0/35. V hiši imajo vgrajeno talno ogrevanje s centralno regulacijo temperature. Prezračevanje in hlajenje (poleti) imajo urejeno z zajemanjem zraka preko 36 m dolgih cevi, zakopanih 120 cm globoko v zemlji. Sistem je povezan tudi z rekuperatorjem za vračanje toplote odpadnega zraka. Na ta način lastnik varčuje z energijo pri prezračevanju ob nenehnem dovajanju svežega zraka. Dodatno varčevanje z energijo omogočajo tudi nameščene ALU-rolete, na strešnih oknih pa zunanja in notranja senčila.
Lastnik je poskrbel tudi za varčevanje z vodo. Ob hiši je zgradil 4,5 kubičnega metra velik betonski zbiralnik za vodo, iz katerega črpajo vodo za splakovanje stranišča, zalivanje vrta, pranje avtomobila in za pralni stroj. V varčni hiši so nameščene tudi varčne žarnice, v prihodnje pa naj bi ob hiši zgradili še rastlinsko čistilno napravo.
40 cm debele stene brez izolacije
Stanovanjska hiša Anne Pojbič iz Lendave je bila zgrajena v letih od 1969 do 1978, obnovljena pa v letih 2007 in 2008. Zaradi debeline zunanjih opečnih zidov (debelina 40 cm) lastnica pri obnovi hiše ni dodatno izolirala. Hiša namreč kljub temu po navedbah prijaviteljice pri povprečni notranji temperaturi 20 stopinj Celzija in zimski temperaturi –5 stopinj Celzija dosega število toplotne prevodnosti K 0,15 kcal/m², medtem ko prevodnost Q znaša 0,96 kcal na uro. Na strehi oziroma plošči proti neogrevanemu podstrešju je položena izolacija Isogrecata v debelini 30 cm. Za ogrevanje take hiše s površino 202 kvadratna metra porabi pet kubičnih metrov drv (v kuhinji) in 1500 litrov kurilnega olja ter 829 kWh električne energije v nizkem tarifnem razredu.
Na hišo so vgrajena okna z dvojnimi stekli in roletami. Hišo ogrevajo z nizkotemperaturnim kotlom na kurilno olje, povezanim z radiatorji, na katerih so nameščeni termostatski ventili. S kotlom je povezan tudi bojler za ogrevanje sanitarne vode.
Stanovalca hišo prezračujeta z odpiranjem oken, v kuhinji pa imata vgrajeno klimatsko napravo. Na zunanji strani kuhinjskega okna je nameščena tudi tenda, ki blaži poletno vročino.
Kombinacija: sončni kolektorji, toplotna črpalka in peč na kurilno olje
Dušan in Mojca Bavdek iz Mlake pri Kranju z družino živita v enodružinski hiši s površino 124 kvadratnih metrov, ki je bila zgrajena leta 1992. Hiša je obložena z 10 cm debelim slojem mineralne volne in z 12 cm debelo silikatno fasadno opeko. Streha je izolirana z 10 cm debelo mineralno volno, medtem ko so tla v kleti obložena z polistirenom (5 cm). Okna (10) imajo dvojno zasteklitev.
Hišo ogrevajo z nizkotemperaturno kombinirano pečjo z nazivno močjo 35 kW na trda goriva ali kurilno olje. Za ogrevanje prostorov na leto porabijo okoli 3000 litrov kurilnega olja, 1000 litrov pa za pripravo tople vode. V hiši imajo vgrajeno tudi toplotno črpalko Grundfoss. Na strehi imajo vgrajenih šest sončnih kolektorjev za ogrevanje tople vode. Prezračevanje hiše je klasično – z odpiranjem in zapiranjem oken.
Tudi štedilnik na drva lahko pripomore k varčevanju
Milan Grudnik iz Velenja s svojo osemčlansko družino živi v dvostanovanjski, 300 kvadratnih metrov veliki hiši, ki so jo začeli graditi leta 1979 in še ni v celoti končana. Zaključnega sloja na fasadi pri hiši še ni, je pa lastnik hišo obložil z 17 cm debelim slojem izolacije, od tega je 10 cm poltrde steklene volne in 7 cm stiroporja. Pod streho je položen 20 cm debel sloj steklene volne, obložene z lesom. Pod talno ploščo je položena hidro- in termoizolacija. Okna (17) so dvoslojna.
Hišo ogrevajo s pečjo (nazivna moč je 36 kW) na zemeljski plin. Na leto ga porabijo 2400 kubičnih metrov (vključeno je tudi ogrevanje sanitarne vode čez vse leto). Porabo plina nekoliko zmanjšajo tudi s kurjenjem štedilnika na drva. Na vseh radiatorjih imajo za regulacijo nameščene termostatske ventile.
Za vodo nimajo vgrajenega posebnega sistema za zbiranje deževnice, pač pa jim voda (poleg vodovoda) priteka tudi iz lastnega izvira nad hišo. To vodo s pridom izkoristijo za pranje avtomobila in zalivanje vrta.
Zemeljski kolektor za »predgrevanje«
Bojan Uran iz Spodnjih Prelog pri Slovenskih Konjicah se je s svojo tričlansko družino lani preselil v novo, 138 kvadratnih metrov veliko enodružinsko masivno hišo. Izolirana je z 20 cm stiropora, streha pa z 28 cm debelim slojem mineralne volne, medtem ko so kletni prostori izolirani s stiroporom (18 cm). Na hiši je vgrajenih tudi 18 oken s toplotno prehodnostjo 0,7 W/m²K.
Za ogrevanje hiše imajo vgrajen kondenzacijski kotel z nazivno močjo 24 kW in izkoristkom do 106 odstotkov. Za večje bivalno udobje je v pritličju vgrajen tudi kamin s toplozračnim ogrevanjem. Za ogrevanje hiše tako na leto porabijo okoli 100 kubičnih metrov utekočinjenega naftnega plina in en kubični meter drv. Namesto radiatorjev imajo v vseh prostorih vgrajeno talno ogrevanje, ki je zaradi boljše regulacije razdeljeno v več con. Vsi bivalni prostori so usmerjeni proti jugu in imajo velike steklene površine, ki pripomorejo k pasivnemu ogrevanju hiše pozimi, medtem ko imajo na oknih vgrajene zunanje žaluzije, ki preprečujejo poletno pregrevanje.
Za ogrevanje sanitarne vode imajo »potopljen« zalogovnik, v katerem hranijo toplo vodo, ki jo ogrevajo sončni kolektorji (24 m²). Za dogrevanje vode pa uporabljajo tudi kondenzacijski kotel.
V hiši je vgrajen še rekuperator za prezračevanje in hlajenje z zmogljivostjo 3000 kubičnih metrov zraka na uro. V hladnih zimskih dneh, ko se temperatura spusti pod –5 stopinj Celzija, se vklopi zemeljski kolektor, ki predgreva zunanji zrak na 13 stopinj Celzija in ga nato »pošlje« v rekuperator. V poletnem času pa to napravo s pridom uporabljajo za hlajenje prostorov.
Ob hiši imajo vgrajen tudi 12 tisoč litrov velik rezervoar za deževnico, ki jo uporabljajo za splakovanje stranišča, zalivanje vrta in pranje avtomobila.
Hiša brez izolacije
Enodružinska hiša Ljudmile Cene iz Šentjurja pri Celju je bila zgrajena leta 1974. Na 112 kvadratnih metrih veliki površini živijo trije stanovalci. Po vselitvi v hišo fasada na hiši ni bila dodatno izolirana, prav tako tudi ne streha. Kot gorivo za ogrevanje lastnica uporablja kurilno olje, toplo sanitarno vodo pa ogrevajo z električnim bojlerjem. Hišo prezračujejo in hladijo z odpiranjem oken, pred poletno pripeko pa notranje prostore ščitijo zunanje žaluzije. Za zalivanje vrta uporabljajo vodo iz lastnega vodnjaka in tako poskrbijo tudi za manjšo porabo vode iz vodovoda.
