Urejanja vrta se je najbolje lotiti pri željah in zahtevah. Vprašajmo se, kaj želimo od vrta. Ali pričakujemo, da bomo v njem gojili zelenjavo in sadno drevje, se želimo v njem sprostiti, zabavati ... Lažje se bomo odločili, če obiščemo vrtnarijo in drevesnico Rajski vrt. Njihovi strokovnjaki znajo svetovati!

Ko smo uskladili vse želje in zahteve, se lotimo izdelave načrta. Če želimo imeti skladen, urejen vrt (ki pa ima lahko pridih divjine), ki bo prijeten za oči in bo zahteval od nas le toliko časa, kot ga bomo imeli na voljo, moramo vnaprej predvideti, kje bomo posadili drevesa, uredili poti, postavili lopo itd. Najlažje in najceneje je spreminjati vrt v fazi načrtovanja.

V začetni fazi izdelave načrta je smiselno izdelati okvirno skico vrta. Na njej narišemo osnovne elemente, ki jih moramo vključiti (dovozne poti, hiša ...). Okvirno določimo prostore za uto, grede, trate, klopi, kompostno jamo ... Ko imamo okvirno skico, temeljito preučimo zemljišče.

Vrt oblikujemo kot del širšega okolja, zato si temeljito ogledamo okolico. Takšen ogled nam lahko da tudi splošen vtis o rastiščnih razmerah in s tem nekaj idej o izboru rastlinskih vrst. Izmerimo tudi višinske razlike in si označimo nagib. Vsa opažanja vrišemo v okvirno skico.

Ko imamo skico izdelano, se lahko lotimo izdelave dokončnega načrta. Vrt narišemo na milimetrski papir, najbolje v merilu 1:100 (1 cm na načrtu je 1 m v naravi).

Ker poznamo različne oblike vrtov, naj predstavim enega, ki se največ uporablja v Sloveniji. To je družinski vrt.

Družinski vrt

Družinski vrt je vrt, ki je prilagojen družini. To pomeni, da v njem najdejo svojo zabavo in zadovoljstvo tako otroci kot starši in stari starši. Za vsakega se najde nekaj. Lahko vsebuje vse elemente, ki so značilni za druge vrste vrtov. Gre za harmonijo med družinskimi člani na eni strani ter obliko, rastlinami in živalmi na drugi.

Otrokom je vrt lahko prijetno igrišče. V njem se igrajo, zabavajo, obenem pa se spoznavajo z naravo. Mnogo stvari lahko odkrijejo: cvetove, čmrlje, vodo, okusne sadeže … Zanimiva izkušnja za vsakega otroka je, če ima svojo gredico, na kateri sadi in vzgaja rastline. S tem spoznava osnovna pravila narave. Greda velikosti 1 x 1 m je ravno pravšnja za malega kratkohlačnika. Gredo dvignemo za 20 do 30 cm nad okolico. Ogradimo jo z lesenimi deskami ali manjšimi bruni, na prostor pa nasujemo kvalitetno in z organskimi snovmi bogato zemljo. Če mu pustimo proste roke, se bo sam naučil, kako ravnati z rastlinami, pa čeprav bo marsikatera propadla.

Zato izbiramo trpežne rastline, ki ne potrebujejo veliko nege in prenesejo grobo ravnanje. Primerne so hitrorastoče vrste, kot so sončnica (Helianthus annuus), ognjič (Calendula officinalis), slak (Convolvolus sp.), kozmeja (Cosmos bipinatus) in kapucinka. Izmed zelenjave so primerne buče, radič in kumare. Seveda lahko posadimo tudi jagode in majhno sadno drevo. Zanimive so tudi rastline, ki imajo vonj, podoben sladkarijam. Zasadimo lahko čokoladno kozmejo (Cosmos atrosanguineus), cvetlico z vonjem po gumijevih bombonih Cephalophora aromatica in vanilijevo posončnico (Heliotropium arborescens).

Voda je privlačna za otroke, vendar je potrebna pazljivost. Predvsem globlje ribnike moramo zaščititi z mrežo, ki jo položimo preko vodne gladine, da preprečimo otrokov padec v vodo. Če imamo možnost, naredimo studenček in postavimo nekaj mlinčkov. V vročih dneh bo primerna tudi vrtna cev ali razpršilnik za zalivanje trate.

Tudi različna igrala sodijo v vrt, prav tako ne smemo pozabiti na večjo travnato površino za igre z žogo. Z grmovnicami oblikujemo razna skrivališča, če pa imamo večje drevo, lahko naredimo pravo hišico na drevesu, ki bo razveselila vsakega otroka.

Za kuharico ali kuharja je pomemben zelenjavni vrt, na katerem lahko vsak dan sproti nabere svežo zelenjavo in zelišča. Zelenjava iz domačega vrta je tudi preverjeno zdrava. S pravilnim načrtovanjem gred lahko v poletnem času povsem zadovoljimo potrebe po zelenjavi. In ne pozabimo na gredice z zelišči. Tudi ta nam bodo prišla prav. Prostor za zelenjavni vrt naj bo na sončnem mestu. Tudi velikost je pomembna; velik naj bo toliko, da bo vsaj del leta zadostil vsem našim potrebam po zelenjavi. Če se v vrtu igrajo otroci, je smiselno zelenjavne grede ograditi z ograjo. Ograja naj bo nizka. Dovolj je 50 cm, ravno toliko, da se ne bo med solato prikotalila žoga. Lahko je živa meja ali pa lesena. Če se želimo ukvarjati z zdravilnimi zelišči, uredimo gredo, ki bo namenjena tudi njim.

V družinskem vrtu ne sme manjkati mesto, kjer se bo družina zbirala. To je lahko terasa, dvignjen del vrta ali zanimiv kotiček. Ne smemo pozabiti na klop ali sedežno garnituro in seveda mizo. Tak kotiček je lahko oblikovan kot dnevna soba na prostem. Omejujejo ga naj različne cvetoče rastline. Nujno je, da poskrbimo za senco. Lahko jo daje senčnica, pergola ali večje drevo.

Če se bodo po vrtu gibali stari starši, ne smemo pozabiti na čim več različnih kotičkov za počitek. Klopco lahko postavimo skoraj v vsakem delu vrta. Dovolj je čisto preprosta klop, le v senci naj bo. Če stari starši radi opazujejo naravo, naj bodo klopi postavljene na mestih, ki ponujajo lep razgled.

Veliko družin ima tudi domače živali. Seveda je vrt zanje zelo primerno okolje, sploh za pse. Pes naj se prosto sprehaja po vrtu, vendar ga moramo naučiti osnovne higiene. Gredice z rožami bomo morali zaščititi z ograjo ali na drugačen način, prav tako tudi ribnik. Če imamo večji vrt, ga predelimo z ograjo na dva dela. En del naj bo urejen tako, da se bo pes brez težav gibal, v drugi del pa ne bo mogel. Pri mačkah je manj težav, problematično je le njihovo zakopavanje iztrebkov. Zato moramo poskrbeti, da so grede povsem prekrite z rastlinjem in mačka ne more do gole zemlje. Peskovnik moramo pokrivati, saj mačka prepleza še tako visoko ograjo.

V družinskem vrtu mora biti varnost na prvem mestu. Orodje, ki ga uporabljamo, moramo redno pospravljati. Prav tako uporabljamo rokavice, kadar delamo z vrtnicami ali drugimi rastlinami, ki imajo trnje. Različna škropiva in gnojila shranjujemo na varnem mestu, kjer niso dosegljiva otrokom. Najbolje je, da so pod ključem. Tudi ribnik moramo zaščititi pred majhnimi otroki. Lahko je to višja ograja, še boljša izbira pa je mreža, ki jo položimo nad vodno gladino in preprečuje, da bi otrok padel v ribnik. Prav tako moramo preprečiti, da bi otrok prišel v stik s strupenimi rastlinami. Najboljša zaščita je, da takšnih rastlin nimamo, v nasprotnem primeru pa moramo preprečiti dostop do njih. Če otrok zaužije strupeni del rastline, moramo takoj poklicati prvo pomoč.

Sanje marsikatere družine so, da bi imela velik in bogat vrt, s čim manjšim vložkom časa in denarja. Pri denarju lahko veliko privarčujemo, če sami razmnožujemo rastline. Pri času pa privarčujemo, če izbiramo nezahtevne rastline, ki jih posadimo na ustrezna mesta.

Člani družine bodo z vrtom najbolj zadovoljni, če bodo v njem našli svoje mesto.