Vsi našteti simptomi so kazalci »sindroma bolne stavbe«. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) ga je opredelila takole: kakovost zraka v prostoru je neustrezna, okrog 20 odstotkov ljudi pa v njem občuti ugodju in predvsem zdravju škodljiv vpliv, ki ga je klinično težko diagnosticirati.
Simptomi, ki onemogočajo prijetno delo
Čeprav ima termin zlovešč prizvok, nazorno opisuje kočljivo zdravstveno težavo - s katero se vsak dan sooča več milijonov delavcev v zaprtih stavbah - ki pa hkrati ni opredeljena kot posebna bolezenska težava ali vzrok bolezni. Poročilo Ameriške agencije za varovanje okolja (EPA) navaja, da je v svetu kar 30 odstotkov takšnih stavb, v katerih delavci delajo v prostorih z neverjetno slabim zrakom.
Pogosti simptomi so: glavobol, omotičnost, vnetje nosu, oči in grla, oteženo dihanje in zadušljiv občutek, vzdraženje dihalnih poti, zaspanost in utrujenost, pekoče oči, suha in srbeča koža, alergije in drugi simptomi neugodnega splošnega počutja. Simptomi so odziv organizma na trenutno neugodje in razmeroma hitro minejo, ko človek zapusti takšen prostor. Intenzivno in daljše bivanje v takšnih stavbah pa lahko privede tudi do akutnih in celo kroničnih obolenj.
»Varčno grajene« stavbe
»Sindrom bolne stavbe je verjetno posledica oljnega embarga s sredine 70. let minulega stoletja. Stavbe, zgrajene kasneje, varčujejo z vsemi možnimi sredstvi; imajo na primer okna, ki se jih ne da odpreti, kar je posledica varčevanja z energijo. To je privedlo do tega, da je v prpstorih ujet zrak, pomešan z ozonom iz fotokopirnih strojev, škropiv za žuželke, kemikalij, ki se sproščajo iz čistilnih sredstev, cigaretnega dima iz prezračevalnikov...« poroča časnik Archives of Enviromental Health.
Nihče ne ve, zakaj je ljudem v takšnem delovnem okolju slabo. Morda ni kriv le zrak, temveč tudi sedenje pred računalnikom ali dejstvo, da niso zadovoljni s svojo službo, delodajalcem ali sodelavci.