Zakaj sploh načrtovati vrt?
Načrtovan vrt je bolj usklajenih oblik in linij, materiali se barvno in oblikovno prelivajo iz zunanjosti hiše, fasade in cokla v tlakovanje ter ustrezno izbrane barve in materiale v vrtnih objektih (pergole, nadstreške, ograje ...). Z načrtovanjem dosežemo kar največjo uporabnost, tudi vzdrževanje je lažje, okolica hiše pa je ob zaključku del estetsko zaokrožena celota.
Načrtovanje ureditve vrtov in izvedba dolgoročno prineseta zadovoljstvo in prihranek. Manj je napak pri izvedbi, manj je izborov estetsko neprimernega ali kakovostno slabega materiala. Manj je tudi presajanja in odstranjevanja rastlin zaradi neprimerne lege ali neprimerne velikosti ali celo zaradi propadanja. Navsezadnje pa, le kdo si želi imeti pri hiši čez pet let novo gradbišče, ker z vrtom ni zadovoljen?
Kdaj začeti z načrtovanjem okolice?
Z načrtovanjem okolice je treba pričeti vsaj šest do devet mesecev pred želenim začetkom gradbenih del. Potek in s tem tudi čas izdelave načrtov je odvisen od velikosti in zahtevnosti načrtovanega vrta, pa tudi od odzivnosti naročnika.
Ko gradimo hišo, je naša parcela gradbišče: tukaj je shranjen gradbeni material, gradbeni odpadki, tukaj je tudi prostor za parkiranje vozil gradbenikov in drugih obrtnikov. Zato v tem času ni priporočljivo zasajati ali urejati okolice, saj bi se rastline poškodovale ali pa bi bil otežen dostop. Prav tako ni dobro prej tlakovati tal, saj bi z različnimi gradbenimi materiali le umazali tlakovce ali kamen.
»Idealno je, da okolico hiše začnemo načrtovati pred umestitvijo na parcelo - se pravi, še pred gradnjo hiše. Med pripravljanjem idejne zasnove okolice lahko vanjo smotrno umestimo predvrt in vse, kar tam potrebujemo (parkirišča, obračališče, nadstreške, pesjak, drsna vrata, vhod za pešce, ograjo…). Tako tudi premislimo, koliko prostora nam ostane za bivalni ter sadni ali zelenjavni vrt,« svetuje direktorica podjetja Mija Štukelj iz podjetja za načrtovanje vrtov Vilinski vrt.
Na lastno pest je lahko nespametno
»Večina začne vrt načrtovati šele, ko končujejo z gradnjo hiše. Takrat je že malce pozno in se seveda že mudi, saj nočejo peska in blata nositi na pravkar položen parket. Nekateri načrtovanje zanemarijo. Tla tlakujejo sami in pri tem zanemarijo oblike, material, instalacije, ki jih bodo potrebovali na drugi strani poti ter je ne potegnejo pred tlakovanjem. Ko končajo, pa niso zadovolni: barve se ne ujemajo s fasado in drugimi elementi, pozabili so na osvetlitev, nadstreška za avto pa ne morejo več postaviti, saj je treba narediti temelje za stebre,« pravi Štukljeva
Okolico hiše urejamo in tlakujemo za najmanj 20 do 25 let, zato se je treba zazreti v prihodnost. Zasaditev vrta je zadnje dejanje pri urejanju okolice. Vsi gradbeniki morajo oditi od hiše, tudi tisti, ki so tlakovali površine, in šele potem lahko izvajalci vrtnih del zavihajo rokave.
Zasaditev in ureditev zelenice ter detajlov je osnova, okrog katere bomo zasadili rastline. Po opravljenih vrtnarskih storitvah je nadaljnje delo samo še vzdrževanje. Kako velik vrt bomo imeli, je odvisno od naših možnosti - velikosti parcele, velikosti hiše, dodatnih objektov, potrebnih dostopnih poti , parkirišč… Izkušeni krajinski arhitekti bodo vaše ideje prenesli v realnost.
Prenova že zasajenega vrta
Okolico hiše po navadi preurejamo po dvajsetih letih, kvalitetno izvedeni vrtovi pa trajajo tudi do 30 let. Seveda pri tem ne smemo pozabiti, da so stara drevesa, izjemno lep kamen za stopnico ali skulptura iz starega vrta lahko krasen detajl na prenovljenem vrtu. Prenova se začne z načrtovanjem: idejna zasnova, izvedbeni načrti, detajli, premislek o delni ohranitvi obstoječega. Ko so načrti končani in so načrtovalci ter stranka zadovoljni z novimi idejami, materiali ter prihodnjim videzom, se izvedbena dela lahko začnejo.
Prav tako je priporočljivo preveriti reference in občutek za estetiko pri izvajalcih. Prav vsak položen kamen bo v prihodnjih tridesetih letih milijonkrat prehojen in morebitne napake pri izvajanju bodo padle v oči.
Pred prenovo je najprej treba zaščititi rastlinje in materiale, ki jih želimo ohraniti iz starega vrta. Potem se začnejo gradbena dela: odstranitev, rušenje starega, priprava terena za prenovo, vmes poskrbimo za instalacijo (vodo , elektriko ), nadstrešek, ute, pergole, bazen, ograje, luči, domofon, nabiralnik... Na koncu sledijo še zemeljska dela: zasaditev, ureditev namakalnega sistema in polaganje ali setev trate.
Kaj je treba pri načrtovanju vrta upoštevati?
»Vse je odvisno od velikosti parcele, lokacije, videza hiš želja njenih prebivalcev. Vsekakor moramo upoštevati, ali je hiša v urbanem naselju ali na obrobju zraven gozda, ali je zelo moderna ali stara mestna vila. Želje prebivalcev so pa prav tako pomembne, saj bodo oni uživali v vrtu in okolici hiše. Le kdo se ne vrača z veseljem v estetsko urejen vrt, da se spočije od utrujajočega vsakdanjika v šumenju vetra, ptičjem petju ali šumenju vode,« se sprašuje Štukljeva.
In koliko vas bo načrtovanje stalo? To je odvisno od elementov v vrtu, velikosti vrta in zahtevnosti. Idejna zasnova za srednje velik vrt z okoli 2000 kvadratnih metrov površine stane približno 1.500 evrov. K temu je treba dodati še vrednost izvedbenih načrtov (zasaditvenega, gradbenega, načrta za lesene izdelke, osvetlitve ali vodnih motivov), ki pa je povsem odvisna od velikosti, vključenih elementov, količin...
Najbolj priljubljene zasaditve na Slovenskem
Sadna drevesa so bila v preteklosti sinonim za slovenski vrt, potem pa so jih v zadnjih dvajsetih letih mnogo podrli. Trend se obrača. V zadnjih petih letih je sadno drevje spet bolj priljubljeno, saj si ljudje želijo ekološko pridelano sadje. Podobno je z zelenjavnim vrtom: ljudje imajo radi domačo zelenjavo, kljub temu pa je ne gojijo za ozimnico.