Zato se postavlja vprašanje, ali bodo banke povišanje šestmesečnega euribora blažile z nižjimi obrestnimi pribitki na hipotekarna posojila, vendar nekateri strokovnjaki menijo, da se to ne bo zgodilo. Torej, zadolževanje bo očitno dražje zaradi rasti euribora se bodo počasi dražila stanovanjska posojila.
V Sloveniji so najbolj priljubljena stanovanjska hipotekarna posojila. Osnovna zavarovanja stanovanjskih posojil so v tujini približno enaka kot v Sloveniji. Skoraj vse države poznajo hipoteke oziroma imajo ekvivalente slovenskim hipotekam: različne obremenitve nepremičnin. To pa ne pomeni, da je tudi izvršba na hipotekah enaka. V nekaterih državah so namreč postopki unovčitve hipotekarnih zavarovanj hitrejši, bodisi zaradi zakonodaje, ki je upnikom prijaznejša, bodisi zaradi manjših sodnih zaostankov.
Spretno pogajanje o obrestni meri
Pri odločitvi najema hipotekarnega kredita (pravzaprav pri vseh posojilih oziroma depozitih) moramo obiskati čim več bank in se spretno pogajati o obrestni meri. Vedeti moramo, da se zadolžujemo za 20 in več let. Tipični popust pri obrestni meri oziroma fiksnem pribitku je 0,7 odstotne točke. Lahko tudi več. Ponudbo različnih bank med seboj primerjamo s pomočjo efektivne obrestne mere (EOM), v kateri so zajeti tudi stroški, povezani z najetjem posojila. V zadnjem času se je pokazalo, da so banke veliko bolj previdne pri odločanju o tem, za koliko odstotkov vrednosti nepremičnine so pripravljene ponuditi posojilo. Večina kot zgornjo mejo postavlja 60 odstotkov, medtem ko so v preteklih letih oglaševale financiranje tudi do 90 odstotkov.
Pri nekaterih bankah so potrošniku namignili, da bi se lahko, če bi se odločil še za njihove druge bančne produkte, dogovorili za dodatne ugodnosti. Posebej so opozorili na hipotekarno življenjsko zavarovanje, zlati račun, kreditno kartico in sprotno varčevanje. Na Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) svetujejo, da se za te »ugodnosti« odločimo le, če te produkte zares potrebujemo. Če jih ne, bodo le nepotreben strošek.
Kako se pravzaprav zavarovati pred dvigom obrestnih mer? V Sloveniji večina ljudi najame dolgoročni kredit s spremenljivo obrestno mero, vezano na euribor. »Pri tem tvegajo, da bo morebitno povečanje referenčne obrestne mere v prihodnosti zvišalo tudi njihov mesečni kreditni obrok. Tveganje narašča z ročnostjo kredita, zato je razmislek potreben predvsem pri stanovanjskih posojilih. Trenutno je referenčna obrestna mera nizka, kar pomeni, da obstaja velika verjetnost, da se bo v prihodnosti povečala. Edini zanesljivi način, da preprečite zvišanje obrestne mere za celotno dobo najema kredita, je najem posojila s fiksno obrestno mero. Žal je ta praviloma občutno višja od spremenljive obrestne mere; v bančni ponudbi je razlika lahko višja od dveh odstotkov.
Fiksna obrestna mera načeloma dobra izbira
Z razočaranjem ugotavljamo, da banke z drago ponudbo dolgoročnih kreditov s fiksno obrestno mero odvračajo potrošnike od najema varnejših kreditov. V času nizkih referenčnih obrestnih mer je fiksna obrestna mera načeloma dobra izbira, zato vam svetujemo, da se z banko poskusite pogoditi za čim nižjo fiksno obrestno mero. Če vam uspe razliko med fiksno in spremenljivo obrestno mero znižati na manj kot dva odstotka, je lahko kredit s fiksno obrestno mero dobra izbira,« menijo na ZPS.
Nekatere banke sicer ponujajo tudi posojila s kombinirano obrestno mero. Značilnost kombinirane obrestne mere je, da je obrestna mera posojila prvih nekaj let fiksna, v preostali dobi pa se posojilo obrestuje po spremenljivi obrestni meri euribor. Tako kreditojemalec vsaj nekaj let ne tvega posledic spremembe obrestne mere.