Kot pravi Boris Koprivnikar, predsednik upravnega odbora Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, je v naši državi 94 domov za ostarele, od tega je 54 javnih, katerih lastnica je država, drugi pa so zasebni. Glede na to, da so te ustanove veliki porabniki energije in vode, so že pred šestimi leti začeli resno razmišljati o varčevanju, saj jim ti stroški predstavljajo vedno večje izdatke, medtem ko jim država vedno bolj privija pipico pri sofinanciranju te dejavnosti, višjih stroškov pa tudi ne morejo obesiti na ceno, ki jo plačujejo njihovi oskrbovanci. Zato so prav v teh stroških pred leti videli veliko rezervo.
Če bi namreč po sogovornikovih ugotovitvah privarčevali 10 odstotkov, to na letni ravni pomeni 1,5 milijona evrov, bi bil to velik prihranek, medtem ko je glede na omenjene številke varčevalni potencial še veliko višji. Prav zato so že pred leti začeli razmišljati in ugotavljati, kje in kako bi lahko znižali stroške. Ker za vodstva domov to ni njihova osnovna dejavnost, niti nimajo za to posebnega strokovnjaka, marsikje o tem sploh niso razmišljali oziroma so se po ugotovitvah našega sogovornika odzivali zelo različno na rezultate prvih analiz o veliki porabi energije.
Za energetske preglede je bil denar, za sanacijo ga ni
Pred dvema letoma jim je od ministrstva za delo uspelo pridobiti denar za izdelavo razširjenih energetskih pregledov v vseh ustanovah. Analiza teh podatkov je pokazala, da gre v večini primerov za energetsko zelo potratne objekte in da bi po ocenah strokovnjakov potrebovali okoli 64 milijonov evrov za najbolj nujne posege v posamezne domove, da bi lahko dosegli prave varčevalne učinke. V skupnosti so se zavedali, da država tega denarja nima, zato so vse svoje upe stavili na kohezijska sredstva, ki so zagotovljena v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007‒2013. Vendar kljub napovedim, da bo ministrstvo za delo že lani objavilo razpis za energetsko sanacijo domov, tega razpisa še vedno ni, čeprav so po ugotovitvah Borisa Koprivnikarja v Skupnosti socialnih zavodov in v domovih precej bolj pripravljeni na sanacijo kot v marsikateri slovenski bolnišnici (te lahko že od lani na osnovi razpisa ministrstva za zdravstvo črpajo denar iz omenjenega kohezijskega sklada).
Kljub temu v Skupnosti socialnih zavodov ne čakajo, ampak so se v tem času preusmerili predvsem na tako imenovane mehke oziroma menedžerske »prijeme«, s pomočjo katerih lahko brez večjih naložb vendarle nekaj storijo za zniževanje izdatkov za energijo in vodo. V okviru teh prizadevanj se jim je uspelo vključiti v evropski projekt Inteligentna energija, v okviru katerega naj bi v desetih domovih vzpostavili tako imenovani energetski menedžment in sistem celovitega nadzora nad porabo energije ter pozneje tudi odpadkov. Čeprav v okviru omenjenega projekta izvajajo aktivnosti v desetih ustanovah, so jih sami vključili 15.
Na osnovi izkušenj in razvitega sistema nadzora nad porabo energije bodo potem poskušali izkušnje prenesti na vse domove po Sloveniji, ki bodo imeli prav po zaslugi omenjenega evropskega projekta na voljo zelo učinkovito orodje za spremljanje porabe energije v vsakem domu posebej, v skupnosti pa bodo lahko tekoče spremljali porabo po vseh zavodih in njihova vodstva sproti opozarjali na posamezna odstopanja. Pravzaprav si sogovornik želi, da bi imeli na ravni skupnosti energetskega menedžerja, ki bi strokovno vodil in nadzoroval področje energetske učinkovitosti in vodstvom posameznih domov svetoval pri izvajanju različnih ukrepov za manjšo porabo energije in vode. Ali bodo to uredili z novo zaposlitvijo ali kako drugače, še ni jasno, vendar je dejstvo, da si vsak dom ne more privoščiti svojega energetskega menedžerja. Zato zdaj razmišljajo o različnih rešitvah, ki bi bile najbolj optimalne za vse.
Samo celovit nadzor je lahko učinkovit
Izkušnje iz preteklosti so jih namreč izučile, da je tak strokovnjak zelo potreben, saj so v marsikaterem domu v preteklosti že izvedli katerega izmed ukrepov, s katerimi naj bi zmanjšali porabo energije. Sogovornik pri tem misli predvsem na zamenjavo oken, ogrevalnega sistema in podobne ukrepe, vendar se je marsikje potem izkazalo, da niso dosegli predvidenih učinkov ali pa so bili ti mnogo manjši, kot bi bili, če bi se sanacije lotili celovito in postopno. Marsikje bi lahko z manjšimi vložki dosegli veliko večje prihranke, če bi imelo vodstvo pred seboj celovito energetsko sliko objekta.
Prav na osnovi teh izkušenj zdaj želijo domovom ponuditi celovit sistem za spremljanje in nadzor nad porabo energije.
Seveda pa se sogovornik zaveda, da brez izobraževanja in ozaveščanja vodstev, vseh zaposlenih in tudi oskrbovancev ne bo šlo. Nekaj so na tem področju že storili, predvsem pri ozaveščanju vodstev domov, bolj sistematično pa se bodo tega lotili tudi s pomočjo projekta Inteligentna energija, v okviru katerega bodo imeli na voljo številne primerjave iz desetih evropskih držav, ki sodelujejo v omenjenem projektu. To bo tudi svojevrstna spodbuda za vodstva domov, saj bodo svoje podatke in dosežke lahko primerjala s številnimi podobnimi domovi po Evropi.
Skratka, slovenski domovi za starejše občane so po prepričanju našega sogovornika pripravljeni in čakajo na pričakovan razpis ministrstva. Za zdaj vedo le to, da naj bi bilo za domove za starejše v okviru kohezijskega sklada na voljo okoli 20 milijonov evrov, ne vedo pa, kakšne pogoje bodo morali izpolnjevati prosilci za nepovratna sredstva, zato tudi ne vedo natančno, kakšno dokumentacijo bodo morali predložiti. Čas za porabo pa se zelo hitro izteka, saj je treba projekte končati do leta 2014. Ob tem sogovornika nekoliko skrbi, kako bodo domovi za ostarele lahko izpeljali vse postopke v tako kratkem času, ko ne poznajo niti razpisnih pogojev.
Razpis Inteligentna energija kot dodatna spodbuda
Medtem ko v Skupnosti socialnih zavodov težko čakajo na denar iz kohezijskega sklada za sanacijo domov, so nekaj denarja pridobili tudi v okviru evropskega programa Inteligentna energija. Projekt je v imenu desetih evropskih držav prijavil in ga tudi vodi Darko Ferčej iz e-zavoda s Ptuja. »Namen projekta Save age je izboljšanje zavedanja o energetski učinkovitosti v domovih za starejše občane. Cilj programa je v petih letih prihraniti pet odstotkov energije v 24.000 domovih po Evropi. Projekt Save age bo trajal tri leta in se bo končal maja 2013, njegova vrednost znaša 1,57 milijona evrov.
V projektu sodeluje 13 partnerjev iz 10 držav, pravi Ferčej, ki je v začetku marca predstavil omenjeni projekt v okviru informativnega srečanja Inteligentna energija 2011. Na tem srečanju v Ljubljani je predstavnik ministrstva za gospodarstvo predstavil nov razpis omenjenega programa, ki je del okvirnega programa za konkurenčnost in inovacije EU, hkrati pa je to tudi edini program, ki omogoča sodelovanje partnerjev na področju energije iz vse Evrope. V sklopu tega programa je letos namenjenih 67 milijonov evrov, podjetja in organizacije pa morajo svoje projekte prijaviti najkasneje do 12. maja 2011.