Praktično izvedbo tega sistema smo si ogledali v stanovanjski hiši družine Žibert na Bregu ob Savi, nedaleč od Kranja. In že prvi vtis pove veliko. Hiša je bila prijetno topla, predvsem pa je zrak v njej izjemno svež in prijeten, božična zvezda je kljub temu, da so minili trije meseci od božiča, sveža, kot bi bila plastična, ni nobenega prepiha ali hrupa, in to kljub temu, da je to hiša, v kateri nikoli ne odpirajo oken...
Izolacija in sistem ogrevanja
Kot nam je povedal Edvard Žibert, se je z družino v novozgrajeno hišo preselil maja 2009. Stanovanjski del obsega 90 kvadratnih metrov v pritličju in okoli 125 kvadratnih metrov v mansardi, saj je ta urejena tudi nad garažnim delom. Klasično zidana hiša ima stene izolirane s 16 centimetri izolacije, mansarda pa s 30 centimetri steklene volne in še dodatno za izboljšanje fazne prehodnosti (upočasnitev) z 8-centimetrskimi izolacijskimi ploščami termotop. Okna so izolacijska trislojna.
Poglejmo celoten sistem ogrevanja in hlajenja z obtokom čistega zraka. Osnovno ogrevanje je toplozračno, kombinirano s talnim gretjem, ki je nameščeno v prostorih s keramiko in kopalnicah. Talno ogrevanje kot tako ni namenjeno ogrevanju prostora, ampak le dogrevanju talnih površin in večjemu udobju. O tem govori tudi temperatura izhodne vode, ki je vsega 25 stopinj Celzija. Talno gretje je nameščeno tudi v dnevnem prostoru, ki ga predstavlja velika kuhinja z jedilnico in odprto dnevno sobo. Temperatura talnega gretja v kopalnicah je na izhodnem vodu za tri stopinje višja.
Sistem je nameščen v kotlovnici, zunanji enoti toplotne črpalke in klimatske naprave sta na vzhodni strani objekta. V kotlovnici pa so naprava za prezračevanje z rekuperatorjem in toplotna črpalka, razvodni sistem tople vode in zračnih kanalov ter zalogovnik vode za gretje in grelnik za sanitarno toplo vodo.
Toplotna črpalka
Toplotna črpalka proizvaja toplo sanitarno vodo in toplo ogrevno vodo. Razvod tople vode za talno gretje je klasičen, v ventilatorski enoti toplozračnega ogrevanja pa je ventilatorska enota z vodnim grelnikom. Ta uporablja toplo vodo iz črpalke in na tak način se ogreje zrak, ki ga ventilator potiska po ceveh do prostorov. Hrupa ni, kajti vse naprave so v kotlovnici v kleti, so pa tudi dokaj tihe. Sistem hlajenja je rešen z dodatno invertersko napravo.
V kanalu je dodatno nameščen hladilnik zraka, ki je vezan na zunanjo enoto. Na tak način preprosto hladijo zrak v obtoku. Novejši sistemi pa imajo oba, grelnik in hladilnik, združena, se pravi, da je grelnik lahko hkrati tudi hladilnik. Ob vsem tem s toplotno črpalko ogrevajo tudi sanitarno vodo, ki se ogreva na 45 stopinj Celzija, enkrat na teden pa se vključi avtomatski antibakterijski program, ki vodo ogreje na 65 stopinj Celzija. Talno dogrevanje je pozimi stalno vključeno.
Toplozračno ogrevanje in prezračevanje
Sistem rekuperacije poskrbi za to, da se energija toplote izrabljenega zraka ne izgubi, ampak se z njim dogreje vstopni zrak, rekuperacija pa dosega od 80- do 95-odstotno izkoriščenost. Moč prezračevanja imajo nastavljeno stalno na 50 m³/h, v primeru potrebe (ob pečenju rib in podobnem) pa sistem prestavijo za nekaj minut na višjo hitrost. S pomočjo nape in posebnega zračnika je v kuhinji ustvarjen delni podtlak, kar zagotavlja, da se vonjave iz kuhinje ne širijo po vsej hiši, morebitne vonjave, ki bi mimo nape prišle v sistem prezračevanja hiše, pa se hitro razredčijo in izgubijo, kar pomeni, da lahko v Žibertovi kuhinji brez strahu, da bi smrdela vsa hiša, pečejo ribe. Teoretično to pomeni celo to, da bi lahko kadilec kadil v kuhinji, pa zato ne bi smrdela celotna hiša.
Toplozračni kanali so speljani v stenah, namesto radiatorjev je pod oknom zračna reža, na stropih pa so zračniki za zajem izrabljenega zraka. Vsa vrata imajo nameščene rešetke, tako da je mogoče prelivanje zraka iz prostora v prostor. Kot smo lahko občutili in kot so nam potrdili člani Žibertove družine, je sistem zračnega ogrevanja povsem neslišen in ni pihanja, vse skupaj pa občutiš kot izjemno prijetno klimo.
Edvard Žibert nam je tudi povedal, da poleti zaradi gozda v okolici in dobre izolacije objekta ne prihaja do pregrevanja in klimatsko napravo večkrat vklopijo le za nekaj ur oziroma takrat, ko se hiša tudi zaradi notranjih virov toplote, kot je kuhanje, pregreje. Z zelo majhnimi vložki energije je mogoče v objektu ohranjati primerno hladno sobno temperaturo.
Stroški sistema
Kaj pa tak sistem pomeni finančno? Investicija seveda ni poceni, kot nam je povedal direktor izvajalca del v njihovi hiši podjetja, podjetja Remty-R, d.o.o., iz Ljubljane, Stane Tomc, univ. dipl. inž., pa je sistem finančno primerljiv s podobnimi. Seveda sistema ne moremo primerjati s klasičnim ogrevanjem na kurilno olje in toplovodnim razvodom, kajti tu gre za večplastni sistem. Ogrevanja, ohlajevanja, prezračevanja in ogrevanja sanitarne vode s toplotno črpalko. Če bi celotno investicijo primerjali z ločenimi sistemi talnega ali radiatorskega ogrevanja s toplotno črpalko, sistemom ohlajevanja in ogrevanjem tople vode ter tudi prezračevanja z rekuperacijo, pa bi dobili primerljivo višino investicije, s tem, da je v združenem sistemu kakovost bistveno višja, ob tem pa bi bili vsi ločeni sistemi na koncu dražji.
Kakšni pa so stroški vzdrževanja primerne klime v taki hiši? Žibert ima vse podatke računalniško urejene in ločene na stroške za ogrevanje, prezračevanje in hlajenje ter stroške elektrike za gospodinjstvo. "Za celotno ogrevanje (ogrevanje, ohlajevanje, prezračevanje, ogrevanje sanitarne vode) smo leta 2010 porabili 10.633 kWh, za gospodinjstvo pa 3001. Finančno to pomeni, da smo za celotno ogrevanje v letu 2010 od januarja do decembra porabili natančno za 1096 evrov elektrike. To pomeni povprečno 91 evrov na mesec."
Najvišja poraba je bila januarja, in sicer 208 evrov, in decembra (179 evrov), s tem, da je ob tem treba upoštevati, da je temperatura v objektu dokaj visoka, in to skoraj ves dan (23,5 stopinje v dnevnih prostorih in 21,5 stopinje Celzija v spalnih prostorih, nočni režim se vklopi ob 23. uri). Če bi to preračunali v litre na kvadratni meter, je to 5,55 litra kurilnega olja na kvadratni meter na leto, kar je zelo dober rezultat, posebno ob višji temperaturi in ekstremno ugodni klimi s svežim zrakom ter seveda hlajenjem in ogrevanjem sanitarne vode. Ob vsem tem poleti odvečno energijo zraka v hiši, ki jo dobijo ob rekuperaciji, odvajajo v hranilnik tople vode.
Strahovi pred morebitnim povečanjem prahu zaradi kroženja zraka odpadejo. Prašni delci se zadržijo na filtrih v rekuperatorju, kanali so kovinski in ne prihaja do statične elektrike in nabiranja prahu, prav tako pa tudi ni nevarnosti za pojav legionele. Ta se pojavlja v vodi, lahko pa tudi v velikih prezračevalnih sistemih, kjer imajo pršne komore za vlaženje zraka. Tega v hišnem sistemu seveda ni, inženir Tomc pa priporoča vlaženje prostorov s pomočjo ločene enote v nekem prostoru, sistem zračenja potem poskrbi za primerno vlago po vsej hiši.
Centralni sistem ogrevanja in hlajenja z obtokom čistega zraka je izjemno zanimiva rešitev, predvsem pa je to sistem, ki celovito poskrbi za pravilno klimo v vsem objektu z upoštevanjem racionalizacije ogrevanja. Za dovolj svežega zraka, toplega ali hladnega. Poskrbi za zares optimalno klimo.
