Ponoči pazijo na dom
Prve vrtne palčke so izdelali sredi 19. stoletja v Nemčiji, v mestu, znanem po keramiki, Grafenroda. Philip Griebel in August Heissner sta jih izdelala na podlagi lokalnih mitov, saj naj bi palčki ponoči pazili dom.
Palčki so se hitro razširili po Nemčiji, kasneje pa po Franciji in Veliki Britaniji. Ob koncu 19. stoletja se je ta modna muha, ki je bila do takrat videna le v aristokratskih krogih, zajela tudi druge kraje. Leta 1872 sta Griebel in Heissner začela množično proizvodnjo in kmalu je vsako dvorišče pred hišo imelo svojega palčka. Vendar so se jih ljudje kmalu naveličali.
Zaradi plastike utonili v pozabo
Žebelj v krsto jim je zabila še risanka Walta Disneya Sneguljčica in sedem palčkov, ki je palčke predstavila kot srčkane in neumne škrate. Ko pa so jih namesto iz gline začeli izdelovati iz cenene plastike, so palčki počasi utonili v pozabo.
Ceneni, plastični in neumnega videza so bili palčki več let pojem slabega okusa, vendar je odpor do njih začel pojenjavati, kar so opazili tudi nekateri trgovski centri in jih ponovno začeli vključevati v svojo ponudbo. Povpraševanje narašča iz leta v leto in mu ni videti konca.
Častni palček lahko z obiskom muzeja postane vsakdo
Veliko ljudi tudi obišče muzej na prostem, kjer imajo več kot tisoč vrtnih palčkov. Pred 32 leti ga je ustanovila Ann Atkins, velika ljubiteljica teh figuric. Vsak obiskovalec pri vhodu dobi svoj klobuk in s tem postane "častni palček". Ann z veseljem pripoveduje o čarobnih močeh palčkov, saj pravi, da s tem vrtnim kipcem doda čisto novo dimenzijo, ki ljudi popelje stran od vsakodnevnih skrbi.
Na to, da se jih bo vedno držal pridih cenenosti in kičastosti, pa vneti zbiralec Guy Pullen odgovarja: "Vrtni palčki nikoli niso veljali za okusne in estetske, ampak to ni razlog, da jih ne bi postavili na svojo trato". Dober okus je v teh časih tako ali tako precenjen.
