Košnja
Če smo zelenico pravkar oblikovali in posejali travno seme, s prvo košnjo počakamo do takrat, ko mlade travice zrastejo do višine 8 do 10 cm. Prva košnja naj zniža višino trave le za 3 cm. Pri naslednjih košnjah postopoma kosimo vse niže, dokler ne naravnamo kosilnice na želeno višino trate. Ta je predvsem odvisna od tipa tal, vremenskih pogojev in vrste travne mešanice. Poleti v vročini pustimo travo zrasti malo višje (do 4 cm), za preostali čas pa je idealna povprečna višina okoli 3 cm. Vedno upoštevamo pravilo, da pri košnji porežemo največ tretjino dolžine trave.
Spomladi že obstoječo zelenico prvič v sezoni pokosimo nekoliko višje, druga košnja pa je že lahko prilagojena na želeno višino trav. Pokošeno travo navadno odstranimo s travne površine, da ne gnije in ne duši rastoče trave. Delno posušeno travo lahko uporabimo kot zastirko na vrtu ali pa jo v tanjših plasteh naložimo na kompostni kup.
Dognojevanje
Z redno košnjo odnašamo s trate veliko hranil, zato jih je treba nadomestiti. Najbolj preprosto je dognojevanje s posebnim membranskim gnojilom za trato, s katerim dognojimo površino le enkrat v sezoni, najbolje spomladi. Hranila se zaradi membrane sproščajo postopoma, v odvisnosti od temperature, zato je ožig trave zaradi prevelike koncentracije gnojil in napačnega gnojenja praktično nemogoč. Poraba gnojila je majhna, okolje pa zaradi tega manj obremenjeno. Po trosenju membranskega gnojila trato zalijemo.
Zalivanje
Zalivanju trate moramo zlasti v dolgotrajnem sušnem obdobju nameniti veliko pozornost. Večina vrst trav je precej odporna proti suši. Več težav s trato lahko pričakujemo na peščenih ali kamnitih tleh, ki vlago slabo zadržujejo. Na težjih glinenih tleh bo trata v sušnem poletju lepša in tudi skrbi zaradi zalivanja bo manj. Če so tla dobro pripravljena in vsebujejo dovolj organske snovi, trata veliko lažje prenaša sušo.
Poleti, ko je največja pripeka, zalivamo v najhladnejšem delu dneva, to je zgodaj zjutraj ali zvečer, ko se ozračje in tla že nekoliko ohladijo. Če bi zalivali v največji vročini, bi lahko na rastlini nastale poškodbe v obliki ožigov, pa tudi izguba vode zaradi izhlapevanja bi bila precejšnja. Na splošno velja pravilo, da zalivamo raje manj pogosto, pa takrat bolj obilno. Tako bo voda prodrla globlje v tla, od koder jo bodo lahko korenine postopoma in po potrebi sprejemale. Če zalivamo vsak dan z majhno količino vode, je možnost razvoja bolezni na trati veliko večja. Tudi korenine trav se razvijejo plitveje in trava postane še občutljivejša za sušo. Ob zalivanju približno dvakrat tedensko porabimo okoli 10 litrov vode na kvadratni meter površine. Idealno je, da je zemeljska površina pod travno rušo mokra do globine 7 do 10 cm. Tako smo lahko prepričani, da naša trata ni žejna, in lahko tudi poleti uživamo ob pogledu na zdravo zeleno preprogo našega vrta.
