Zagotavljajo ter z rezultati dokazujejo, da so lahko v sedanjih razmerah uspešni zgolj tisti, ki so pravilno ravnali v času gospodarske rasti. To velja tudi za tiste, ki se odločajo za gradnjo hiš. Imeti svojo hišo je želja velikega števila Slovencev.
Marko Lukić, direktor podjetja Lumar IG
Pri tistih, ki se odločajo za gradnjo hiše, je vedno navzoče vprašanje, ali graditi klasično ali se lotiti montažne hiše. Kakšen je vaš odgovor, odgovor strokovnjaka?
»Danes smo prišli do točke, ko je montažna gradnja ne le kompetentna alternativa klasični gradnji, na področju pasivnih in nizkoenergijskih hiš je v Sloveniji celo bolj razvita in kakovostna kot klasična gradnja. Montažna gradnja je izkoristila sodobne trende, usmerjene v trajnostni razvoj in energetsko učinkovitost, da je še dodatno izpostavila prednosti, ki jih prinaša. Slovenija ima dolgo in močno tradicijo na področju klasične gradnje, zato je bilo potrebnega veliko časa, truda, znanja in žal nemalokrat tudi prepričevanja strokovne javnosti, da ima tudi montažna gradnja svoj potencial. Prednosti, kot so energetska učinkovitost, hitra in čista montaža, vnaprej poznana cena ter prijetna bivalna klima, so danes za investitorje vse bolj pomembne. Na drugi strani pa so tudi razvoj, uporaba novih materialov in nove tehnologije pripomogli, da so se odpravili dvomi oziroma slabosti, ki naj bi jih imela montažna gradnja. Končna odločitev pa vedno ostaja v rokah investitorja.«
V podjetju Lumar gradite kakovostne in energetsko zelo učinkovite hiše. Njihovo prednost spoznavamo šele sedaj, saj zagotavljate principe dela, po katerih kupcu pomagate prehoditi pot od nakupa zemljišča do vselitve v hišo, razmerje med ceno in kakovostjo je povsem očitno, predvsem pa kupcu predstavite vso transparentnost naložbe. Od kod ideja za takšen pristop?
»Nakup hiše je za večino naših kupcev največja investicija, ki se je lotevajo v življenju in za katero po pravilu najamejo dolgoročno posojilo. Kljub temu smo velikokrat opažali, da se tega zalogaja lotevajo podobno kot tedenskega nakupa v enem od trgovskih centrov. Nepoznavanje pasti gradnje, zanašanje na obljube raznih mojstrov o ceni in kakovosti ter drugo so že marsikoga stali vsaj nekaj sivih las, če že niso imeli zaradi tega velikih finančnih težav. Zato smo se odločili, da našim kupcem ponudimo strokovno in kakovostno svetovanje, speljemo postopek pridobitve gradbenega dovoljenja, speljemo celotno gradnjo po zadnjih dognanjih gradbene stroke v zahtevani kakovosti, uredimo pridobitev subvencije Eko sklada, na koncu pa za to veliko investicijo damo tudi ustrezno garancijo in zagotavljamo še poprodajni servis. To so sicer povsem logične stvari, ki pa v gradbeništvu niso samoumevne.«
Ste edini slovenski proizvajalec s kar dvema certifikatoma za pasivno gradnjo nemškega inštituta Passivhaus Instituta. Za kaj sploh gre pri pasivni gradnji in kaj ta certifikata dokazujeta?
»Koncept pasivne gradnje, ki ga je razvil dr. Feist iz Passivhaus Instituta v Darmstadtu, je definiran z največjo dovoljeno porabo toplote za ogrevanje, omejeno na 15 kWh/m2 a, skupno porabo primarne energije na letni ravni na 120 kWh/m2 ter zadostno zrakotesnost ovoja. Za doseganje teh standardov sta potrebna vgradnja kakovostnih komponent ovoja in pravilno projektiranje detajlov. In prav projektiranje brez toplotnih mostov je ena ključnih lastnosti pasivne gradnje, ki jo preverjajo tudi pri certificiranju. Prvi certifikat, ki smo ga prejeli že konec leta 2009, na osnovi natančnih simulacij toplotnih tokov vseh detajlov potrjuje, da so naši detajli za gradnjo pasivnih hiš projektirani brez toplotnih mostov. V fazi pridobivanja certifikata je bila izvedena kompleksna analiza naše pasivne tehnologije in projektiranih detajlov. Ne le, da morajo biti projektirani brez toplotnih mostov, podane rešitve morajo ob montaži zagotavljati tudi ustrezno zrakotesnost konstrukcije. Ob pravilno projektiranih detajlih je za končno kakovost pasivne hiše pomembna tudi kakovostna montaža. Zato smo se odločili, da certificiramo še eno že postavljeno pasivno hišo in tako tudi uradno potrdimo oziroma dokažemo kakovost naših pasivnih hiš.«
Še posebno zdaj, v krizi, smo tudi Slovenci dovzetni za varčevanje in seveda ob tem tudi za energetsko učinkovito gradnjo hiš. Koliko bi morali vedeti o takšni učinkoviti gradnji, ki seveda zaznamuje življenje?
»Bistveno je, da se širša javnost pravilno seznani z lastnostmi, pomenom in prednostmi energetsko učinkovite gradnje. Energetsko učinkovita gradnja ni le dodajanje izolacije na ovoju stavbe, ampak celoten koncept načrtovanja in izvedbe neke novogradnje z vpeljavo novih tehnologij in znanj, s ciljem optimizacije končnega produkte. Energetsko učinkovita gradnja je in bo ostala trend v novogradnji, zato jo je kot takšno tudi treba sprejeti. Ključen je izbor kakovostnega izvajalca, ki kupcu ustrezno svetuje in objekt tudi izvede v kakovosti, ki zagotavlja energetsko učinkovitost objekta. Ravno v gradbeništvu se vse prevečkrat zgodi, da je izvedba daleč od s projektom in pogodbo dogovorjene kakovosti. To je še posebno pomembno na področju energetske učinkovitosti, kjer kakovost ni vidna (toplotni mostovi, zrakotesnost...) in jo je treba dokazovati s posebnimi pripomočki (termografija, meritev zrakotesnosti...).
Bi morali več razmišljati o energetski varčnosti?
»Če danes morda še ne razmišljamo dovolj v tej smeri, bomo v prihodnosti vsekakor prisiljeni o tem ne le razmišljati, ampak tudi delovati v tej smeri. Energetska varčnost je eden glavnih ciljev evropske okoljske politike in globalni trend razvoja. Od leta 2020 naj bi bile vse novogradnje v Evropi grajene kot pasivne ali ničenergijske hiše. Je pa pri tem pomembno predvsem to, da bomo znali energetsko varčnost integrirati v novogradnje na tak način, da bodo uporabnikom omogočale kakovostno bivanje ob minimalnih stroških. Vse podražitve energentov v prihodnosti bodo lastnike varčnih objektov prizadele veliko manj kot tiste, ki stanujejo v potratnih objektih, ob tem pa bo tudi vrednost naložbe v prihodnosti v primeru prodaje hiše višja pri varčnih objektih.«
Jeseni ste predstavili prvo certificirano pasivno hišo v Sloveniji − zgradili ste jo za uspešnega telovadca Mitjo Petkovška − ki je sestavljena iz popolnoma ekoloških materialov, s pomočjo fotovoltaičnih panelov na strehi pa bo proizvedla dvakrat več energije, kot je bo za svoje delovanje porabila. Za kaj gre?
»Že pri zasnovi hiše je bil cilj postaviti energetsko najbolj učinkovit objekt, kar se odraža že v sami arhitekturni zasnovi. Kompaktno zasnovan tloris z velikimi steklenimi površinami, usmerjenimi proti jugu, omogoča izkoriščanje sončne energije za pasivno ogrevanje prostorov v zimskem času. Ker je Mitja Petkovšek že od vsega začetka razmišljal tudi o nadgradnji s sončno elektrarno, smo to uspešno integrirali v arhitekturno zasnovo z manjšim nadstreškom, ki zagotavlja dodaten prostor za montažo sončne elektrarne in sočasno ponuja senčenje steklenih površin pred vročim poletnim soncem. S sončno elektrarno je standard pasivne hiše dopolnil v plusenergijsko hišo, saj proizvede več električne energije, kot je za svoje delovanje porabi. Bistvena za kakovostno pasivno hišo je faza načrtovanja, kjer se natančno rešijo vsi ključni detajli, potrebni za zagotavljanje ustrezne toplotne zaščite in zrakotesnosti objekta. Odločitev o gradnji z naravnimi materiali smo v našem podjetju sprejeli že pri razvoju konstrukcijskega sistema za pasivne hiše. Izbor naravnih materialov, ki zagotavljajo prijetno bivalno klimo, minimalno dodatno onesnažujejo okolje in imajo sposobnost vezanja ogljikovega dioksida, se je zdela najboljša dopolnitev energetsko varčnega koncepta pasivnih hiš. Navsezadnje je ena bistvenih prednosti, ki jih ponujajo pasivne hiše, najvišja bivalna kakovost pri minimalnih stroških vzdrževanja. In plusenergijska hiša Mitje Petkovška je primer dobre prakse in rezultat našega večletnega vlaganja v razvoj pasivnih hiš, na katerega smo v našem podjetju zelo ponosni.«
V Lumarju se zavedate pomena učinkovite rabe energije in varovanja okolja, zato ste svoj razvoj usmerili v pasivno gradnjo in obnovo objektov. Koliko več ima potem kupec bivalnega ugodja pri vaših rešitvah?
»Bivalno ugodje je nemerljiva kategorija, pa vendar lahko na osnovi izkušenj naših kupcev, ki v tovrstnih hišah prebivajo, ugotovimo, da so z bivanjem v hiši nadpovprečno zadovoljni in bi se še enkrat odločili enako. Enakomerna temperatura obodnih površin zmanjšuje konvekcijo zraka po prostorih, prav tako ni neprijetnega prepiha, ki se pojavi zaradi netesne gradnje. V hiši je vedno svež zrak, predvsem pozimi to bistveno vpliva na kakovost bivanja, v hiši je bistveno manj prahu, saj se vsa umazanija, ki bi jo sicer dobili v hišo, zaradi prezračevanja prek oken zadrži na filtru prezračevalne naprave − to je pomembno predvsem pozimi, ko je v zraku veliko prašnih delcev zaradi individualnih kurišč in klimatskih razmer. Stranke imajo tudi manj težav z alergijami... Skratka prednosti je veliko, nekaj pa pomeni tudi zavest, da smo z manjšo porabo manj obremenili okolje.«