Če je tako, potem vam najnovejše ideje za kakovost bivanja, ki predvidevajo vrnitev žuželk, ptic, netopirjev in drugih podobnih živali, ki so nekoč že delale družbo človeku, v domove, nikakor ne bodo všeč. Za privržence ekološke gradnje pa to pomeni vrnitev mestnega življenja v bolj naravno stanje.
Prebivalci velikih mest ponovno razmišljajo, kako bi v sterilno življenjsko okolico ponovno privabili pregnane živalske in rastlinske vrste. K temu so jih spodbudila vse bolj dramatična opozorila o velikih podnebnih spremembah, zaradi česar so Združeni narodi to desetletje že razglasili za desetletje raznovrstnosti. Marca bo v Londonu potekala tudi velika razstava ekološke gradnje in mednarodno tekmovanje arhitektov za najboljša t.i. integrirana stanovanja.
Vabilo pregnanim živalskim in rastlinskim vrstam
Med ekološko osveščena arhitekturna podjetja sodi tudi nemško podjete Schwegler Natur, ki ponuja posebne vrste podstrešnih zidakov, v katerih imajo lahko svoje leglo netopirji. Posebni prostore, vgrajeni v zidove, so kot nalašč za čebelnjake, v zanimivih konstrukcijah pa lahko gnezdijo ptice – slednjih so po Evropi prodali že v pet milijonih primerkov.
Zaradi prevelike urbanizacije se je samo v Veliki Britaniji populacija netopirjev zmanjšala kar za 95 odstotkov, enako je z nekaterimi vrstami ptic. Preureditev starega podeželskega hleva v moderno počitniško hišo, denimo, pomeni, da so netopirji, lastovke, nekatere sove in druge živali izgubili svoje domovanje.
Sonaravno bivanje človeka in živali
Eden od ekoloških arhitektov, Justin Bere, si je dom uredil v stari londonski tovarni klobas, vendar je v njem pustil vse druge (živalske) stanovalce. Na strehi je posadil glog, lesko in različne vrste cvetja, tja pa je postavil tudi čebelnjake. Rastlinje je, kot pravi, naravna izolacija, med stare zidake pa so se kmalu naselili netopirji in ptice. Zgradba, ki je obkrožena s starimi stavbami brez zelenja, resnično izstopa v svoji okolici.
Takšni redki primeri sicer ne bodo rešili izumirajočih živalskih in rastlinskih vrst, vendar pa so dober opomin, da na tem planetu ne živimo sami.
