To možnost so predstavniki omenjenega sklada v začetku februarja predstavili na posvetu z izvajalci, saj ugotavljajo, da več kot polovica vlagateljev dokumentacije za pridobitev nepovratnih finančnih spodbud države ne pripravi tako, kot je treba, zato imajo na skladu ogromno dodatnega dela in to še dodatno vpliva na zamude pri izdajanju odločb.
Kot je na posvetu, ki se ga je udeležilo okoli 300 najrazličnejših ponudnikov in izvajalcev storitev za učinkovito rabo energije (URE) in obnovljive vire energije (OVE), poudaril Franc Beravs, direktor Eko sklada, imajo prav izvajalci veliko priložnost, da svojim strankam ponudijo brezplačno izpolnitev vloge in si tudi tako zagotovijo svoj posel ter večje zaupanje svojih strank. Zato jih želijo seznaniti z vsemi vrstami nepovratnih spodbud kot tudi s povsem praktičnimi nasveti, kaj vse morajo upoštevati in kako pravilno izpolniti vse obrazce za pridobitev nepovratne spodbude.
Deset vrst spodbud za občane
Eko sklad ima namreč v letošnjem letu na voljo 12 milijonov evrov za dodelitev nepovratnih finančnih spodbud občanom, od tega bo deset milijonov evrov namenil spodbujanju izvedbe različnih ukrepov učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov energije v eno- ali dvostanovanjskih stavbah oziroma posameznih stanovanjih (javni poziv z oznako 6SUB-OB11), dva milijona evrov pa bo namenil za nove naložbe v večstanovanjskih stavbah (razpis z oznako 7SUB-OB11).
Udeležencem posveta so predstavili, za katere ukrepe in koliko finančnih spodbud lahko letos prejme občan, ki zaprosi za tako spodbudo. V okviru javnega poziva 6SUB-OB11 lahko občani pridobijo 10 vrst spodbud, in sicer za:
− vgradnjo solarnega ogrevalnega sistema v stanovanjski stavbi (spodbuda znaša do 25 odstotkov priznanih stroškov naložbe oz. največ 150 evrov/m2 za ploščate in do 200 evrov/m2 za vakuumske kolektorje oziroma 75 evrov/m2 za samogradnjo − za največ 20 m2 absorpcijske površine);
− vgradnjo kurilne naprave za centralno ogrevanje stanovanjske stavbe na lesno biomaso (do 25 odstotkov priznanih stroškov naložbe oz. največ 2000 evrov za napravo na sekance oz. pelete in 1500 evrov za napravo na polena);
− vgradnjo toplotne črpalke (TČ) za centralno ogrevanje stanovanjske stavbe in/ali pripravo sanitarne tople vode (do 25 odstotkov priznanih stroškov naložbe, in sicer za TČ za ogrevanje: 2000 evrov, za TČ voda/voda, zemlja/voda pa 1500 evrov, za TČ zrak/voda, grelno število več kot 3,6, znaša subvencija 1000 evrov);
− vgradnjo prvega centralnega sistema ogrevanja pri obnovi stanovanjske stavbe v primeru priključitve na daljinsko ogrevanje na obnovljivi vir energije (do 25 odstotkov priznanih stroškov naložbe oz. največ 2000 evrov na stanovanjsko enoto);
− vgradnjo lesenega zunanjega stavbnega pohištva pri obnovi stanovanjske stavbe (U ≤ 1,2 W/m2K, do 25 odstotkov priznanih stroškov naložbe oz. največ 100 evrov €/m2 za največ 30 m2 zamenjanega stavbnega pohištva, vgradnja po standardu RAL, za PVC- ali ALU-okna nepovratnih subvencij ne dodeljujejo več);
− toplotno izolacijo fasade pri obnovi eno- ali dvostanovanjske stavbe (do 25 odstotkov priznanih stroškov naložbe oz. največ 12 evrov/m2 fasade, za največ 200 m2 oz. 300 m2 pri dvostanovanjski stavbi);
− toplotno izolacijo strehe oz. podstrešja pri obnovi eno- ali dvostanovanjske stavbe (do 25 odstotkov priznanih stroškov naložbe oz. največ 10 evrov/m2 strehe, za največ 150 m2 površine);
− vgradnjo prezračevanja z vračanjem toplote odpadnega zraka (do 25 odstotkov priznanih stroškov naložbe oz. največ 2500 evrov za centralni sistem (plus 300 evrov za ovlaževanje zraka) in največ 400 evrov za posamezno lokalno napravo);
− gradnjo ali nakup nizkoenergijske in pasivne stanovanjske stavbe (največ 25.000 evrov + 50 evrov/m2 za lesena okna do največ 30 m2);
− nakup stanovanjske enote v večstanovanjski stavbi, zgrajeni ali prenovljeni v pasivnem energijskem razredu, Qh ≤ 15 kWh/m2a (največ 25.000 evrov oz. 250 evrov/m2 stanovanja za največ 100 m2).
Pet spodbud za večstanovanjske stavbe
Za nove naložbe v rabo obnovljivih virov energije in večjo energijsko učinkovitost večstanovanjskih stavb (7SUB-OB11) je na voljo pet različnih vrst spodbud, in sicer za:
− toplotno izolacijo fasade pri obnovi večstanovanjske stavbe (do 25 odstotkov priznanih stroškov naložbe oz. največ 12 evrov/m2 fasade za največ 150 m2 na stanovanjsko enoto );
− toplotno izolacijo strehe oz. podstrešja pri obnovi večstanovanjske stavbe (25 odstotkov priznanih stroškov naložbe oz. največ 10 evrov/m2 strehe);
− vgradnjo naprave za centralno ogrevanje na obnovljiv vir energije (do 25 odstotkov priznanih stroškov nakupa in namestitve naprave);
− vgradnjo termostatskih ventilov in hidravlično uravnoteženje ogrevalnih sistemov (do 25 odstotkov priznanih stroškov naložbe oz. največ 30 evrov na ogrevalo);
− sistem delitve stroškov za toploto (do 25 odstotkov priznanih stroškov naložbe oz. največ 8 evrov za vsak delilnik na radiatorju).
Prosilci za nepovratne spodbude lahko dobijo subvencijo za več vrst spodbud, in sicer do največ 25 odstotkov pri izvedbi posameznega ukrepa in seveda do predpisane površine na stanovanjsko enoto.
Nič več spodbud za plastična okna
Pri letošnjem razpisu velja posebej opozoriti, da Eko sklad ne daje več nepovratnih spodbud za PVC-, ALU- in podobno stavbno pohištvo, ampak izključno za leseno stavbno pohištvo. Za tako spremembo so se odločili zaradi tega, ker je plastično stavbno pohištvo že zdaj precej cenejše od lesenega, poleg tega tudi zaradi nove vloge, ki jo ima les oziroma gozdovi v okviru nacionalne politike zmanjševanja toplogrednih plinov.
En kubični meter lesa namreč med fotosintezo veže 0,9 tone CO2, izdelek v uporabi pa nadaljnje 1,1 tone, torej kubični meter lesenega izdelka zmanjša količino CO2 v ozračju za 2 toni. Za izdelavo lesenih oken je potrebne kar sedemkrat manj energije kot za izdelavo PVC-oken, katerih energijska bilanca in ocena izdelka v njegovem življenjskem krogu sta bistveno slabši od lesenih. Leseni izdelki so trajnejši, imajo daljšo življenjsko dobo, kar pomeni, da med dolgoletno uporabo skladiščijo CO2 in tako pripomorejo k njegovemu znižanju v ozračju, opozarjajo na strokovne argumente v Eko skladu. Ne nazadnje se pri proizvodnji kubičnega metra PVC-materiala, katerega surovina je fosilnega izvora, v ozračje spusti skoraj 5 ton CO2, pri aluminiju pa več kot 25 ton.
Poleg nepovratnih spodbud so občanom na voljo tudi ugodna posojila Eko sklada. Občan namreč hkrati lahko zaprosi tudi za posojilo, in sicer v primeru, če hkrati kandidira za najmanj tri ukrepe za obnovo iste stanovanjske stavbe in če so priznani stroški obnove višji od 20.000 evrov. Ob tem velja poudariti, da občan ne more prejeti denimo subvencije za zamenjavo stavbnega pohištva, hkrati pa najeti tudi posojilo za iste namene.
Za lanske pozive je denar zagotovljen
Na Eko skladu so še vedno zasuti z vlogami z lanskih javnih pozivov (oznaki 4SUB-OB10 in 5SUB-OB10). Franc Beravs pravi, da je denar za vse tiste prosilce, ki so pravilno izpolnjeno dokumentacijo pravočasno vložili v okviru omenjenih lanskih pozivov, zagotovljen. Vsi vlagatelji bodo na dom prejeli ustrezne sklepe, vendar zaradi nepričakovano velikega števila vlog v lanskem letu vseh postopkov ne morejo izpeljati v predvidenem 90-dnevnem roku.
Če »lanski« prosilci na dom niso prejeli poziva za dopolnitev vloge, lahko izvedbo predvidenih ukrepov začnejo oz. nadaljujejo kljub temu, da še nimajo odločbe. Po dokončanju naložbe naj zberejo in predložijo vso potrebno dokumentacijo in jo predložijo Eko skladu. Na letošnjih razpisih ne morejo kandidirati za iste ukrepe kot lani, lahko pa se seveda prijavijo tudi na letošnji razpis, vendar za izvedbo drugih naložb, ki jih še niso izvedli.