Če bomo namreč hoteli doseči cilje, ki jih je slovenska vlada zapisala v akcijski načrt za obnovljive vire energije za obdobje od leta 2010 do 2020, se bo morala instalirana moč sončnih elektrarn v primerjavi z današnjo povečati za 11,5-krat, pri vetrni energiji, kjer se nam močno zatika že pri postavitvi prvih vetrnih elektrarn, pa celo za 53-krat.
Sonce ali voda?
Seveda bo naša država največji delež OVE dosegla predvsem na račun vodne energije, ki naj bi leta 2020 predstavljala skoraj 83 odstotkov vse proizvedene električne energije iz obnovljivih virov. Precej manjši delež proizvedene elektrike lahko pričakujemo iz vetrnih elektrarn in še manjšega od sončnih elektrarn.
Glede na to, da se v fotovoltaiki v zadnjih letih tako na področju instalirane moči sončnih elektrarn kot tudi pri proizvodnih cenah sončnih modulov dogajajo pravi tektonski premiki, v Združenju slovenske fotovoltaične industrije ocenjujejo, da so napovedi pri proizvodnji električne energije iz sončne energije močno podcenjene. Po njihovih napovedih naj bi bilo čez 10 let v Sloveniji instaliranih vsaj 10-krat več sončnih modulov, kot je predvideno v omenjenem akcijskem načrtu. Po ocenah strokovnjakov je namreč po najnovejših podatkih v naši državi instaliranih za 17 MW sončnih elektrarn, medtem ko so pripravljalci omenjenega dokumenta upoštevali 12 MW.
Če se bodo te napovedi uresničile, bo namreč sončna energija postavila na glavo predvideno strukturo instalirane moči v letu 2020, saj bi napovedana moč instaliranih sončnih elektrarn presegla načrtovano moč vseh hidroelektrarn v Sloveniji. Katera napoved se bo dejansko uresničila, v tem trenutku ni najbolj pomembno, bolj kot to je namreč nuja, da se na področju OVE tako pri nas kot povsod po svetu naredi velik preskok naprej, saj gre v bistvu za tekmo s časom v »boju« s podnebnimi spremembami, ki ne dopuščajo več nikakršnega obotavljanja. Zato si je EU na tem področju zadala precej ambiciozne cilje, ki jih bodo morale posamezne države članice izvesti na osnovi sprejetih akcijskih načrtov, ki so zavezujoči za vse države EU.
Slovenija si je na področju energetske politike za OVE zastavila precej ambiciozne cilje. Poleg omenjenega 25-odstotnega deleža OVE v končni rabi energije bomo morali namreč v naslednjih desetih letih zagotoviti tudi 10-odstotni delež OVE v prometu. Ustaviti bo treba rast porabe končne energije. Znano je namreč, da se je v letošnjem letu poraba električne energije povečala za šest odstotkov, kar pomeni, da ne bo prav preprosto obrniti krivulje rasti v nasprotno smer. Kot naslednji cilj je vlada predvidela uveljavitev učinkovite rabe energije kot prioriteto gospodarskega razvoja v prihodnje.
Brez državnih spodbud ne bo šlo
Cilji so torej glede na vsakdanjo prakso nas vseh zelo zahtevni, zato je vlada za njihovo uresničitev predvidela kar nekaj spodbujevalnih mehanizmov, s pomočjo katerih bo poskušala doseči zastavljene cilje. Tako se na področju gospodinjstev v prihodnjih letih obeta temeljita energetska sanacija obstoječih stavb, predvsem v javnem sektorju. Tudi na področju novogradenj se obetajo korenite spremembe. V skladu z direktivo o učinkoviti rabi energije bodo morale biti po 31. decembru 2020 vse nove stavbe ničenergijske, v javnem sektorju, ki naj bi bil drugim za zgled, pa že do 31. decembra leta 2018.
Spremembe se obetajo na področju prostorskega načrtovanja, tako na lokalni kot tudi na državni ravni, obeta se tudi odprava nekaterih administrativnih ovir, ki so marsikje velika ovira za hitrejše uvajanje UVE v praksi. Pričakuje se veliko sprememb na področju vzpostavljanja trga z lesno biomaso, saj strokovne ocene kažejo, da bi v Sloveniji v skladu z načeli trajnostnega načina gospodarjenja lahko izkoristili še enkrat več lesne biomase kot zdaj, od tega velik delež tudi v energetske namene. Vendar je stanje na tem področju vse prej kot urejeno.
Vlada se tudi zaveda, da vseh zastavljenih ciljev ne bo mogoče uresničiti brez izobraževanja in usposabljanja na vseh ravneh. Tudi raziskave in razvoj ter spodbujanja razvoja industrijske proizvodnje za obnovljive vire so pomemben sestavni del akcijskega načrta. Ne nazadnje pa sta pri tem zelo pomembna še sistematična promocija dobrih praks in zagotavljanje kakovostnih informacij.
Eko sklad pospešil URE v gospodinjstvih
Čeprav na tem področju kar precej zaostajamo za nekaterimi najbolj naprednimi državami, kot so denimo Avstrija, Švica, Nizozemska, Španija, smo tudi v naši državi na tem področju vendarle storili nekaj korakov naprej, saj država že izvaja nekaj spodbujevalnih ukrepov, med katerimi lahko izpostavimo nacionalni akcijski načrt za energetsko učinkovitost od leta 2008 do 2016. Pri tem imamo v mislih predvsem nepovratne finančne spodbude, ki jih dodeljuje Eko sklad: za sanacijo objektov, gradnjo novih stavb v pasivnem standardu, za nakup toplotnih črpalk, sončnih zbiralnikov, v zadnjem času pa tudi za energetsko sanacijo večstanovanjskih objektov.
S temi ukrepi je namreč država od leta 2008 spodbudila gospodinjstva k izvedbi različnih ukrepov URE. Poleg nepovratnih subvencij občani pri Eko skladu lahko pridobijo tudi ugodno okoljsko posojilo za nakup ali izvedbo različnih ukrepov, ki pripomorejo k varčevanju z energijo. Na ministrstvu za gospodarstvo pa spodbujajo predvsem naložbe za večjo izrabo biomase za ogrevanje.
V letošnjem letu je država s pomočjo Kohezijskega sklada začela dodeljevati nepovratna sredstva slovenskim bolnišnicam, in sicer za vgradnjo sončnih sistemov, vgradnjo kotlov na lesno biomaso, toplotnih črpalk in podobno. Te spodbude bodo prejele bolnišnice, ki bodo pred tem izvedle celovito energetsko sanacijo objektov. Podobne spodbude država načrtuje tudi za druge javne stavbe, kot so šolski in drugi objekti. Poleg spodbud je država javnim ustanovam omogočila energetsko sanacijo na osnovi tako imenovanega pogodbenega financiranja. To pomeni, da zasebni sektor poskrbi za energetsko sanacijo javnega objekta, na osnovi prihrankov pri energiji se investitorju v določenem pogodbenem obdobju (15, 20 ali več let) naložba povrne (skupaj z dogovorjenim donosom).
Na tak način je denimo podjetje Bisol, kjer proizvajajo sončne celice, v letošnjem letu kar na nekaj šolah obnovilo strehe in nanje namestilo sončne elektrarne. V naslednjih 25 letih si bo od prodane električne energije povrnilo stroške naložbe, skupaj z ustreznim donosom, po tem obdobju bodo sončne elektrarne postale last šole. Njim bo pripadal tudi denar od prodaje električne energije.
URE bo prinesel 11.000 novih zaposlitev
V prihodnje bo torej še veliko več priložnosti in novih izzivov tako za tiste, ki se bodo odločili za sanacijo ali gradnjo novih objektov, kot za tiste, ki bodo morda samo vgradili najrazličnejše sisteme, ki varčujejo z energijo. Prav tako bo veliko več novih izzivov tudi za proizvajalce najrazličnejših naprav, sistemov, materialov, ki so povezani z učinkovito izrabo energije, pa za projektante, instalaterje, trgovce in podobno. Kot je predvideno v omenjenem akcijskem načrtu, bo država v naslednjih 10 letih za izvajanje tega obvezujočega dokumenta zagotovila 456 milijonov evrov podpore, investitorji pa naj bi zagotovili okoli 1,3 milijarde evrov naložbenega denarja.
Poleg ugodnih okoljskih učinkov (letni izpusti ogljikovega dioksida naj bi se s tem zmanjšali za dobrih 607.000 ton) se bodo z izvajanjem tega načrta odprla številna nova delovna mesta po vseh koncih Slovenije. Tako naj bi na račun vzdrževanja in obratovanja najrazličnejših sistemov in naprav nastalo 339 delovnih mest, več kot 10.600 ljudi pa naj bi dobilo delo na področjih izdelave, izgradnje, instalacije naprav in sistemov s področja učinkovite rabe energije. Zato bomo posledice tega zahtevnega projekta bolj ali manj občutili vsi. Tudi ali predvsem v tem, da bomo manj potratni, vendar to še ne pomeni odrekanja, ampak bolj trajnostni način razmišljanja in življenja.
