Da je stvar resna, nam dokazuje tudi nova zakonodaja. V uradnem listu št. 52, z dne 30. junija 2010, je bila objavljena uredba o izdaji tehnične smernice TSG-1-001:2010 − Požarna varnost v stavbah. Smernico smo pozdravili več ali manj vsi strokovni krogi, saj naj bi v slovensko gradbeništvo prinesla precej novosti in sprememb predvsem glede nedvoumnosti in jasno definiranih pravil stroke, ki imajo v osnovi samo en cilj – zagotoviti večjo požarno varnost v stavbah in s tem obvarovati ljudi, njihovo premoženje in okolje.
Uničevalne posledice požara
Ne glede na dejstvo, da smernica določa izbor negorljivih izolacijskih materialov zlasti za stavbe, višje od 10 metrov, pa je tudi za objekte nižjih višin požarna varnost izjemnega pomena in pri majhnih odmikih med objekti tudi predpisana. Vse premalo se namreč zavedamo, kaj pravzaprav pomeni požar v stavbi in kako uničevalne so lahko njegove posledice.
Zaradi uničujočih posledic dosedanjih požarov, ki smo jim bili priče doma in po svetu, je jasno, da si nikakor ne moremo več privoščiti pomanjkljivih tehničnih zahtev ali neupoštevanja le-teh. Spomnimo se samo nedavnega velikega požara v Šanghaju, kjer je zaradi gorljivih gradbenih materialov praktično v trenutku zgorela vsa stolpnica. Zato upamo in verjamemo, da je nova smernica korektna osnova za načrtovanje, izvajanje in tudi nadzor nad segmentom požarne varnosti v gradbeništvu.
Kateri izolacijski material izbrati?
Ko govorimo o kontaktnih fasadah, ki so v slovenski gradbeni praksi najbolj pogosto uporabljene, tako na individualnih objektih kot tudi na vseh drugih tipih objektov (večstanovanjske stavbe, poslovni objekti...), lahko izberemo negorljivi material kameno volno, ki ima najvišji možni razred odziva na ogenj A1. Kamena volna je tudi prava izbira negorljivega izolacijskega materiala, ko govorimo o energetskih sanacijah obstoječih objektov. Če pa govorimo o požarnovarstvenih zahtevah za prezračevane fasade, je pravzaprav mineralna volna edina možnost, saj nikjer v nobenem primeru ne smemo uporabiti izolacijskega materiala s slabšo klasifikacijo gorljivosti, kot je A1 ali A2 po SIST EN 13501-1. To je povsem logična zahteva, saj ni treba posebej razlagati, kaj se zgodi v prezračevalnem sloju z na primer polistireni v primeru požara.
Kot različico negorljive izolacije naj omenim tudi možnost porobetona, plošč iz mineralnih hidratov ali penjenega stekla, vendar se pri teh materialih vedno srečamo z dvema problemoma: relativno slabo toplotno izolativnostjo in visoko ceno. So pa v specifičnih primerih dobrodošle za reševanje določenih detajlov.
Zahteve aktualne zakonodaje
Vsem investitorjem, tako zasebnim kot tistim, ki gradijo ali obnavljajo večstanovanjske zgradbe, zato priporočamo, da si natančno pregledajo zahteve aktualne zakonodaje in da upoštevajo pri gradnji in izbiri materialov tudi varnostni vidik, saj je zvoniti po toči prepozno. Žal smo bili v preteklosti nemalokrat priče neozaveščenosti lastnikov in nezavedanju upravnikov, zato so se realizirale nekatere najcenejše možnosti. Te niso samo slabe, ampak tudi nevarne. Z ozaveščanjem javnosti želimo doseči bolj premišljeno izbiro izolacijskih materialov na fasadah in hkrati preprečiti, da bi še naprej nastajale na primer visoke stolpnice, oblečene v gorljive izolacijske materiale, pa čeprav so stare oziroma ravno zato.
Upravljalci in lastniki naj pristopajo k sanacijskim ukrepom skrbno in premišljeno. Redno vzdrževanje, ki običajno razen videza nima drugih učinkov, lahko včasih z majhno nadgradnjo spremenimo v investicijsko vzdrževanje z mnogimi konkretnimi učinki. V vsakem primeru gre namreč za precejšnje investicijske vrednosti, ki nikakor ne bi smele biti porabljene v neskladju z veljavnimi predpisi, načeli dobre prakse in kakovostne izvedbe. Le v primeru upoštevanja vseh pravil stroke se namreč lahko pričakuje predvidena življenjska in vračilna doba izvedenih del.
Ozaveščena izbira izolacije za fasado
Poleg toplotne izolativnosti dobiva torej na področju fasad vse večji pomen tudi požarna varnost, zato vse lastnike stavb pozivamo h kar najbolj ozaveščenemu pristopu pri izbiri izolacijskih materialov za fasade. Naj cena ne bo prvi in odločilni kriterij. V primeru višjih objektov nam izbiro negorljivega materiala narekuje že zakonodaja. Vsi investitorji pa bi se morali ozreti tudi na dolgoročne koristi, ki jih lahko prinese negorljiv izolacijski material na objektu, saj bo ta objekt poleg toplotne in zvočne izolativnosti zaščitil tudi v požarnem smislu oziroma izboljšal njegovo požarno varnost.
Ne nazadnje nam negorljivi materiali, običajno kamena volna, zagotavljajo tudi visoko paroprepustnost, ki je zagotovo zaželena lastnost fasade. In ne smemo pozabiti na osnovno funkcijo toplotne izolacije – energijsko učinkovitost in majhno porabo energentov ter posledično varovanje okolja in finančne prihranke.
