Odgovor 1: Za darilno pogodbo velja, da ni več obvezno, da je sklenjena v obliki notarskega zapisa. Priporočljivo je, da je darilna pogodba sklenjena v (navadni) pisni obliki, saj sicer obdarjenec ne more s tožbo zahtevati njene izpolnitve. Kar pa zadeva davčne obveznosti, je treba prejem darila v petnajstih dneh priglasiti pri pristojnem davčnem uradu, vendar pa velja, da so plačila davka oproščeni obdarjenci, ki sodijo v krog darovalčevih zakonitih dedičev prvega dednega reda (to torej velja tudi za vašega sina), pa tudi darovalčevi zeti, snahe in pastorki.
Vprašanje 2: Kakšne možnosti imam, da uveljavim svoje pravice na parceli, ki je bila domnevno dvakrat odtujena z darilno pogodbo? Očitno je prodajalec parcelo najprej prodal meni, potem pa še drugemu kupcu. Ta drugi kupec se je tudi vpisal kot lastnik parcele v zemljiški knjigi.
Odgovor 2: Pri takih nedopustnih pravnih poslih pomembno vlogo igra dobrovernost oziroma poštenost pridobitelja. Če bi se denimo izkazalo, da je bil drugi pridobitelj udeležen pri darovalčevi prevari, ga zakon seveda ne ščiti, in to kljub temu, da se je kot lastnik parcele vpisal v zemljiško knjigo. V takem primeru ima razveljavitev darilne pogodbe učinek ex tunc (za nazaj), kar pomeni, da taka oseba sploh ni mogla postati lastnik parcele. To pa pomeni, da se vzpostavi prejšnje stanje, torej veljavna pogodba med darovalcem in vami.