Čas obilja je pred nami in poletni meseci so čas, ko lahko počnemo marsikaj: ležimo, se rekreiramo ali uživamo na svojem vrtičku. Ta je zdaj poln vsakovrstne zelenjave, s katero si bogatimo naš jedilnik in krepimo zdravje.
V sadovnjaku
Na prve češnje bomo morali v osrednji Sloveniji še malo počakati, na Primorskem pa se zgodnje sorte že lepo rdečijo. Prednost zgodnjih sort je tudi ta, da niso črvive, saj v tem času še ni škodljive muhe. Zato bi veljalo dobro razmisliti o sortah, ki jih nameravamo posaditi na našem vrtu. Pozne hrustavke so resda okusnejše, a zorijo v času, ko je češnjeva muha najbolj aktivna. Da bodo češnje manj črvive, obesimo v času rumenenja plodov rumene lepljive plošče na konce tistih vej, kjer je največ sonca in so najlepše češnje. Muha je namreč izbirčna in dobro ve, kaj je dobro za njen zarod, zato izbira samo takšne plodove. Za boljši učinek pa lahko vabe tudi premažemo s posebnimi snovmi, ki škodljivca še dodatno privlačijo.
Trata
Zaradi suše smo trato kosili manj pogosto. Plevelne rastline lahko odstranjujemo ročno ali s kemičnimi sredstvi, za katere je zdaj najprimernejši čas. Zaradi močne rasti se aktivne snovi hitro prenašajo po prevodnem sistemu rastlin in dosežejo tudi najbolj oddaljene koreninice za trajno odstranitev. Pri rabi herbicidov moramo biti previdni, da sredstva ne zanese na sosednje rastline, zato škropimo v brezvetrju in tik nad tlemi. V prodaji so tudi okolju bolj prijazni herbicidi, ki pa so občutno dražji od klasičnih. Z gnojenjem in dodajanjem dušika pa bo trata močnejša in se bo zlahka kosala s plevelnimi rastlinami.
Zelenjavne gredice
Doma pridelana solata je zdaj naša stalnica vsaj pri kosilu, pri pripravi solat pa lahko vedno dodamo kaj novega. Tudi nekatere cvetlice, kot so ognjiči in kapucinke, lahko porabimo pri pripravi solat. Omenjeni enoletnici sta obvezni tudi zaradi odvračanja škodljivcev, posebno polžev, ki jih je vsako leto zadosti. Rukola hitro kali in je zanimiva solatnica s posebnim okusom, sejemo pa jo povsod, kjer je le kaj prostora. Tako bo njena rast prekrila gola tla in jih obvarovala pred soncem in dežjem, v kuhinji pa je rukola odličen dodatek paradižniku in solatam. Sadike plodovk, ki smo jih posadili na gredice, potrebujejo čas, da se privadijo na novo rastno okolje. Posebno paradižnikom lahko začnejo rumeneti listi, kar pa ni posledica bolezni.
Zato je škropljenje s fungicidi proti krompirjevi plesni v tem času povsem nepotrebno, saj njen čas šele prihaja. Navadno je to sredi junija, ko se zmanjša razlika med nočnimi in dnevnimi temperaturami, pri paradižniku pa moramo biti najbolj pazljivi, ko so plodovi veliki kot oreh. Ob plodovke lahko sejemo številne hitro rastoče vrtnine, med katerimi še posebno izstopa špinača. Pa ne toliko zaradi pridelka kot zaradi koristnih snovi, ki jih izloča v tla in imajo ugoden vpliv na rast. Nekatere kombinacije pa se obnesejo tudi zaradi izboljšanja okusa posameznih vrtnin. Tako naj rastejo v sosedstvu paradižnik in bazilika, krompir in kumina, fižol in šetraj ter kamilica in zelje.
Z zorenjem češenj vstopamo v poletno obdobje, ki je čas barv, obilja in sonca. Užijmo ga, kolikor le moremo, in vsaj takrat, ko smo med svojimi rastlinami, pozabimo na vsakdanje skrbi.