V zadnjih nekaj desetletjih, predvsem po veliki energetski krizi sredi 70. let prejšnjega stoletja, so se zahteve po toplotni zaščiti stavb zelo zaostrile. Posledica teh zaostritev je bil razvoj novih toplotnoizolacijski materialov. Že znanim naravnim organskim toplotnoizolacijskim materialom se je pridružila še skupina anorganskih vlaknatih in organskih penjenih toplotnih izolacij. Vsem toplotnim izolacijam je skupna lastnost, da prevajajo zelo malo toplotne energije (toplotna prevodnost »λ« mora biti manjša od 0,05 W/mK). Vse druge lastnosti pa se lahko močno razlikujejo.
Toplotnoizolacijski sistemi za zunanje stene
Toplotnoizolacijski sistem zunanje stene je sestavljen iz nosilnega dela, fasadnega sistema in izbrane vrste toplotne izoalcije.
Zunanje stene so lahko izdelane iz različnih nosilnih materialov, med katerimi so najpogostejši:
– armirani beton,
– opeka,
– porobeton,
– les.
Poleg izbire nosilnega materiala imamo na izbiro tudi nekaj osnovnih tipov fasadnih sistemov:
– kontaktna tankoslojna fasada,
– kontaktna debeloslojna fasada,
– prezračevana fasada,
– sendvič fasada,
– fasada z dvoslojno izolacijo.
Kontaktna tankoslojna fasada ima ne glede na debelino toplotne izolacije zaključni sloj debeline od 3 do 6 milimetrov. Debeloslojna fasada ima na zunanji strani toplotne izolacije izdelan grobi in fini omet ter zaključni sloj. Debelina slojev preko toplotne izolacije znaša od 2,5 do 3,0 cm. Pri prezračevani fasadi je med toplotno izolacijo in zunanjo oblogo prezračevani zračni sloj. V sendvič fasadi je toplotna izolacija skrita med dvema slojema nosilnega materiala. Fasada z dvojno izolacijo ima toplotno izolacijo vgrajeno na obeh straneh nosilnega zidu.
Če k možnostim, ki jih dobimo s kombiniranjem nosilnih zidov in fasadnih sistemov prištejemo še vrste toplotnih izolacij, dobimo kar precej veliko matriko (Razpredelnica 1) pravilnih izvedb toplotne izolacije zunanjih sten.
Proizvodne debeline za zunanje stene
Seveda pa je pri izbiri fasadnih sistemov treba upoštevati proizvodne debeline toplotnoizolacijskih materialov.
Kamena volna (KV): vse vrste plošč, ne glede na gostoto, so omejene z debelino 20 cm, le fasadne lamele je mogoče izdelati v večjih debelinah (teoretično neskončno). Pri večjih debelinah lamel iz kamene volne nastopi problem pritrjevanja in stabilnosti fasade.
Steklena volna (SV): ne glede na tip steklene volne (filc ali plošča) je mogoče stekleno volno izdelati le do debeline 20 cm. Večjih debelin v enem sloju ni mogoče izdelati.
Ekspandirani polistiren (EPS): izdelati ga je mogoče v poljubnih debelinah in oblikah.
Ekstrudirani polistiren (XPS): postopek proizvodnje ekstrudiranega polistirena omejuje debelino na največ 20 cm.
Celulozna vlakna (CV): izdelujejo jih v obliki kosmičev in so primerna le za vpihovanje v votle prostore. Debelina sloja je odvisna od pripravljenega prostora.
Lesna vlakna (LV): plošče iz lesenih vlaken se izdeluje v debelinah do 10 cm, večje debeline so problematične zaradi visoke gostote materiala (250 kg/m3).
Multipor (MP): debeline plošč multipor so praktično neomejene. Zaradi nizke gostote in visoke tlačne trdnosti jih je mogoče brez težav vgrajevati tudi v večjih debelinah.
Kombi plošče (KP): izdelane so lahko s polnilom iz kamene volne ali EPS, vendar je v obeh primerih največja proizvodna debelina 12,5 cm. Teoretično bi bila mogoča izdelava kombi plošč tudi v večji debelini, vendar se kombi plošče, zaradi prihoda novih materialov, čedalje manj uporabljajo.
Toplotnoizolacijski sistemi za poševne strehe
Tudi pri poševnih strehah je mogoče toplotnoizolacijski sistem sestaviti iz nosilnega dela strehe, položaja in števila slojev toplotne izolacije ter vrste toplotnoizolacijskega materiala.
Nosilni del strehe je najpogosteje izdelan iz:
– lesa (leseno ostrešje),
– jekla (jekleno ostrešje),
– armiranega betona (AB-plošča).
Pri poševnih strehah je mogoče toplotno izolacijo vgraditi na več načinov:
– toplotna izolacija med in pod špirovci,
– toplotna izolacija med in nad špirovci,
– toplotna izolacija pod, med in nad špirovci,
– toplotna izolacija samo nad nosilno konstrukcijo (brez podkonstrukcije).
Seveda je tudi pri strehah je mogoče uporabiti več vrst toplotnoizolacijskih materialov (Razpredelnica 2).
Primerne debeline za poševne strehe
Za poševne strehe, kjer je toplotna izolacija vgrajena pod ali med špirovci (lahka poševna streha), so primerne samo vlaknaste toplotne izolacije – kamena in steklena volna ter celulozna in lesna vlakna. Polistireni (EPS ali XPS) niso primerni za vgradnjo v lahko poševno streho.
Pri poševnih strehah nismo omejeni s proizvodnimi debelinami toplotnoizolacijskih materialov, temveč s statično višino nosilne konstrukcije. Debelino toplotne izolacije uravnavamo s številom slojev toplotne izolacije. Toplotno izolacijo lahkih poševnih streh je treba izdelati v vsaj dveh slojih – pod in med špirovci ali med in nad špirovci. S kombinacijo obeh možnosti dobimo troslojno izolacijo poševne strehe (pod, med in nad špirovci), s katero je mogoče dosegati tudi večje debeline toplotne izolacije poševne strehe (do 40 cm!).
V primeru masivnih poševnih streh sta možnosti vgradnje toplotne izolacije le dve – toplotna izolacija pod AB-ploščo ali toplotna izolacija nad AB-ploščo. Vgradnja toplotne izolacije na notranji strani je le izhod v skrajni sili, saj je pri taki izvedbi zelo velika verjetnost za nastanek kondenzacije vodne pare na stiku toplotne izolacije in AB-plošče.
Nad AB-ploščo je mogoče vgraditi toplotno izolacijo s pomočjo podkonstrukcije, kar močno podraži izvedbo, ali pa z vgradnjo tlačno trdnejše toplotne izolacije brez izdelave podkonstrukcije. Za tako izvedbo sta primerna le dva toplotnoizolacijska materiala – ekstrudirani polistiren (XPS) in multipor (MP). Enako kot pri zunanjih stenah tudi tu velja, da je mogoče XPS izdelati v enem sloju le do debeline 20 cm, vendar je pri poševni strehi mogoče uporabiti XPS v več slojih (s preklopom in prekrivanjem stikov) in tako doseči želeno debelino toplotne izolacije. Pri multiporu je debelina sloja tako rekoč neomejena, vendar se pri večjih debelinah prav tako priporoča vgradnja v vsaj dveh slojih (preklop in prekrivanje stikov).
Pravilnih izvedb toplotne izolacije zunanjih sten in poševnih streh je veliko, še več pa je neprimernih in nepravilnih izvedb, ki lahko pripeljejo do hudih težav zaradi kondenzacije vodne pare in posledično nastanka plesni. Vsako ugotavljanje vzrokov in odpravljanje napak pa je dolgotrajen in precej drag postopek. Zato se o pravilni izvedbi raje še pravočasno posvetujmo s strokovnjaki na tem področju. Po toči zvoniti je prepozno!