Celovita prenapetostna zaščita je sicer strošek, vendar zanemarljiv v primerjavi s škodo, ki jo prepreči. Nekateri sicer prisegajo na izklapljanje električnih in elektronskih naprav, ampak to je tek na kratke proge. Kaj lahko se vam zgodi, da do prenapetostnega udara pride zaradi strele, oddaljene nekaj kilometrov, pa tudi zaradi drugih nihanj, posledice pa so, kot smo rekli, katastrofalne.
Poleg tega vsi, ki prisegate na odklapljanje električnih naprav, preverite, ali vedno ob vsaki najmanjši nevihti res izklopite vse. Vse od televizorjev do peči in računalnikov. In to z izvlečenjem vtikača iz vtičnice, kajti prenapetost je tako zahrbtna, da lahko preskoči tudi izklopljeno varovalko... In zato, kot smo rekli, je zaščita temelj varnosti, proizvajalci pa za korektno zaščitene objekte dajejo tudi garancijo. Poglejmo sedaj nekaj vprašanj, s katerimi se pogosto srečujejo uporabniki.
Kaj je prenapetost?
Že v normalnem obratovanju električnega omrežja so zaradi vklapljanja in izklapljanja motorjev, transformatorjev, neonskih svetilk, varovalk in stikal možne kratkotrajne prenapetosti, ki krajšajo življenjsko dobo vklopljenih električnih naprav. Kolikokrat se zgodi, da je treba napravo zamenjati, ker je odpovedala določena elektronska funkcija? Velikokrat so vzrok za okvare na napravah prenapetosti, ki se vsakodnevno dogajajo v omrežju in počasi uničujejo naprave, uporabnik pa se tega niti ne zaveda. Takšne prenapetosti niso vidne, zato tudi večina ljudi ne pomisli na njih in zanje niti ne ve.
Ste kdaj pomislili na to, da se danes naprave kvarijo veliko hitreje kot včasih, in to kljub vsej moderni tehnologiji? Razlog je v tem, da naprave vsebujejo vedno več elektronike na vedno manjšem prostoru, izolacija med posameznimi elementi je zaradi tega vedno slabša in občutljivost naprav na prenapetosti večja. Hujše prenapetosti se pojavijo ob atmosferski razelektritvi oziroma streli. Prenapetosti pa se ne pojavijo le ob direktnem udaru strele, ampak lahko potujejo več sto metrov daleč po kablih.
Kateri so najpogostejši vzroki za nastanek prenapetosti?
Prehodne prenapetosti povzročajo atmosferske razelektritve, stikalne prenapetosti ali delovanje varovalk (posledica vklopa ali izklopa porabnika), napake v energetskih sistemih (zemeljski stiki), naključne povezave različnih energetsko-signalnih sistemov ali pa elektrostatične razelektritve.
Kako in kako pogosto je treba pregledovati elemente prenapetostne zaščite – kakšne napake se lahko pojavijo na tem sistemu?
Pravilnik o nizkonapetostnih električnih inštalacijah predpisuje redne in izredne preglede električne inštalacije v stavbah. Pregled obsega preskuse in meritve električnih inštalacij, ki jih je treba izvesti v roku, ki ni daljši od 8 let oziroma daljši od 2 let v stavbah, ki imajo prostore s potencialno eksplozivno atmosfero. Izredni pregled se opravi po poškodbah, popravilih oziroma posegih, vključno z obnovitvijo električnih inštalacij, ki lahko vplivajo na njihovo varnost.
Prenapetostne zaščitne naprave na osnovi varistorske tehnologije morajo imeti vgrajeni termični odklop z vizualnim in/ali daljinskim indikatorjem delovanja. Naloga termičnega odklopnika je, da poškodovano prenapetostno zaščitno napravo, zaradi prenapetosti ali zaradi preobremenitve z odvodnim tokom, varno odklopi iz električne inštalacije in tako prepreči izpad napajanja in poškodbe električne inštalacije. Pregled električnih inštalacij obsega tudi pregled prenapetostnih zaščitnih naprav oziroma njegov indikator delovanja. Če se ugotovi vizualne poškodbe in/ali delovanje odklopnika prenapetostne zaščitne naprave, je treba takšno napravo takoj zamenjati. V primeru ponavljajočih se okvar prenapetostnih zaščitnih naprav je nujna celostna strokovna analiza električne inštalacije in nanjo priključenih ostalih električnih naprav. V ta namen obstaja tudi analizator stopnje okvare odvodnikov toka in prenapetostnih odvodnikov.
S pojavom prenapetosti se lastnosti prenapetostne zaščitne naprave (SPD) naj ne bi spremenile, če je bila pravilno izbrana pri projektiranju prenapetostnega zaščitnega sistema (pričakovane obremenitve).
Kdo lahko opravi vgradnjo prenapetostne zaščite razreda II in kako je s kontrolo?
Vgradnjo prenapetostne zaščitne naprave razreda II v že pripravljeno notranjo razdelilno električno omarico lahko opravi vsak elektroinštalater. Sam postopek vgradnje traja nekaj minut, vendar ker se običajno to izvede v breznapetostnem stanju omrežja, ob iztaknjenih zunanjih glavnih varovalkah (pancarke), je potrebna intervencija tudi pristojnega elektrodistribucijskega operaterja (vzdrževalca). V primeru prevelike prenapetosti lahko pride do uničenja prenapetostne zaščitne naprave, sama naprava omogoča daljinsko signalizacijo napake, in če je prenapetostna zaščitna naprava v izvedbi z iztakljivimi moduli, lahko module zamenjamo kar sami. V drugih primerih zamenjavo opravi elektroinštalater. Cena za vgradnja v eno omarico je okoli 150 evrov.
Kako pa je s kontroliranjem prenapetostne zaščite razreda III?
Vsaka prenapetostna zaščita razreda III ima vizualno ali/in zvočno signalizacijo delovanja. Če signalizacija javi napako, je treba takoj zamenjati prenapetostno zaščito (podaljšek, MPE MINI...).
Kam in kako vgradimo MPE MINI – prenapetostno zaščito za električne naprave, kot so hladilnik, štedilnik…, in kako je s kontrolo izpravnosti zaščite?
MPE MINI vgrajujemo neposredno pred električne naprave (štedilniki), pri hladilnikih med vtičnico in vtikačem namestimo ZE-200 PS, ZES-76. Ker ima MPE MINI zvočno signalizacijo napake, posebna vizualna kontrola ni potrebna.
Kam se vgradi prenapetostna zaščita za zaščito dražjih sistemov (peči…)? Kako je s kontrolo?
Pri zaščititi vseh električnih sistemov je treba poskrbeti za to, da zaščitimo prav vse električne vhode, tako da na njih namestimo prenapetostne zaščitne naprave razreda II in/ali III z ustrezno ozemljitvijo. Pri dragih električnih napravah ali sistemih montiramo prenapetostne zaščitne naprave tudi tik pred občutljive električne komponente (napajalniki, pretvorniki, ojačevalci…) naprave oziroma sistemov. Vsaka prenapetostna zaščitna naprava ima običajno daljinsko signalizacijo napake ali vsaj vizualno indikacijo delovanj. Zato priporočamo pregled delovanja naprave po večjih nevihtah ali vsaj enkrat na leto.
Kako dodatno zaščititi naprave pred prenapetostjo prek telefonskega kabla?
Zaščita električnih naprav prek telefonske linije se lahko izvede zunaj (LZD) ali znotraj objekta (ZES-76 TEL-TV, ZE200 ADSL …).
