Za posameznika je največji »potratnež« energije prav njegov dom, še zlasti, če ni primerno grajen ali obnovljen. Z zbiranjem potrebnih informacij in nazadnje z ustreznim finančnim vložkom (žal brez kupljene srečke tudi na srečelovu ne moremo pričakovati nagrade!) lahko te stroške bistveno zmanjšamo in hkrati okrepimo udobje bivanja.
Pri novogradnjah (vsaj zasebnih; novo blokovsko ponudbo, ki se prodaja »na trgu«, skrbno preverite!) večinoma ni več dvoma, kaj pomeni kakovost gradbenih materialov in izvedbe del od temelja do strehe pri gradnji energetsko varčnih in/ali celo pasivnih hiš. Pri prenovi starejših objektov je že več težav, ki pa niso nerešljive, če se posameznih faz dela (priporočljivo je, da so med seboj vnaprej načrtovane in tudi pri izvedbi povezane) lotijo preverjeno izkušene ekipe. Take lahko najdete v podjetju Eko Gradvest. Za zgled je med drugim lahko prenova 40 let stare hiše, kar je vredno pozornosti.
Če nas zebe v glavo, nas zebe po vsem telesu
Omenjena hiša je zrasla v začetku sedemdesetih let na sicer zahtevnem, a trdem kraškem terenu. Grajena je iz žgane opeke in obdelana z materiali, ki so bili tedaj na voljo. To pomeni, da je statično stabilna in energetsko potratna, saj tedaj o pomenu izolacije ni bilo veliko govora. Zdaj je drugače. »Sanacije starejših objektov se moramo vedno lotiti z vrha navzdol. Torej, na prvem mestu je zamenjava strešne kritine z ustrezno izolacijo, glede na uporabnost podstrešja,« opozarja Marijan Fras, direktor podjetja Eko Gradvest. Torej, najprej je pomembno, kakšno kritino izberemo. Zadnje vremenske razmere in na tem temelječe izkušnje govorijo, da je pri nas najbolj primerna jeklena kritina s peščenim posipom. Teh je kar nekaj vrst, pri Eko Gradvestu stavijo na blagovno znamko evertile. Zaradi lomljenega peščenega posipa na strešni kritini je hrup ob deževju utišan, dežne kaplje se ob posipu »razbijajo«, pri čemer se sproščajo negativni ioni, kar blagodejno deluje na okolico. Peščeni posip tudi preprečuje, da bi voda ob padavinah kar stekla v »curku« s strehe, zadržuje pa tudi sneg na strehi, da ne zdrsi čez rob.
Enako pomembno, če ne še bolj kot vrsta kritine, je, kako je ta kritina vgrajena. Napačna vgradnja namreč lahko izniči dobre lastnosti kritine in dobre lastnosti nosilnih zidov v njunih stikih (toplotni mostovi!). Pomembna sta zračni kanal pod kritino in komprimirana izolacija med zračnim kanalom in špirovci. Tako imamo dvoplastno zaščito: prva je na strehi (pod streho!), druga je na plošči, če nimamo mansarde. Največ toplotnih izgub namreč utrpimo pozimi prek neprimerno izolirane »kape«, poleti pa po tej poti nasprotno lahko doživljamo največje pregrevanje objekta. Poleg lahke obtežitve objekta z jekleno kritino (okoli 7 kilogramov na kvadratni meter, opečnata kritina približno 45 kg/m2), kar je pomembno pri statični obremenitvi objekta, jeklena kritina ne akumulira temperature za daljši čas, kot to velja za opečno kritino. Na temperaturne razlike (noč, dan) se torej hitreje odzove, česar s primerno izolacijo v objektu niti ne zaznamo.
Nauk: sanacijo strehe zaupajte ekipam, ki veliko vedo o pravilih gradbene fizike in zato znajo poiskati ustrezne rešitve. Določeni gradbeni materiali imajo svoje pomembne lastnosti in vsi niso med seboj kompatibilni. Na prvem mestu pa v vsakem primeru ostaja kakovostna vgradnja, saj z napačnim ravnanjem lahko izničimo dobre lastnosti katerega koli uporabljenega materiala.
Kapa brez plašča ne zadošča
Če smo pred tem poudarili pomen »kape« (strehe), moramo zdaj opozoriti, da nas nobeno pokrivalo ne bo zaščitilo pred vremenskimi vplivi, če ne bomo primerno oblečeni (fasada). Zato je prav, da prenovo strehe in fasade izvedemo istočasno predvsem zaradi stikov (tudi postavljanje gradbenih odrov in drugih opravil ni zanemarljivo), čeprav lahko to storimo tudi v korakih, ki pa prinesejo dodatne skrbi in stroške. Prenova fasade je zgodba zase. Še ne dolgo tega je bilo dovolj prepričanje, da zadostuje »sveža barva«. No, danes 16 centimetrov debela izolacija iz kamene volne ponuja veliko več ugodja od vseh »krznenih plaščev«.
Prezračevanje
Hkrati taka izolacijska masa fasade omogoča, da poleg zrakotesnih oken (če jih še niste zamenjali s sodobnimi, je zdaj pravi trenutek, saj gradbeni oder omogoča lažjo vgradnjo po sistemu RAL), ki »ne dovolijo dihati objektu« in se zato čudimo plesni v vogalih stanovanja, vgradimo rekuperacijo v starejših objektih z vodi z zunanje strani. Tovrstni način prezračevanja prostorov je očitno še vedno neupravičeno nekoliko zanemarjen, ker ni dovolj razumljiv vsem uporabnikom. Je pa vreden pozornosti vseh, ki načrtujejo prenovo svojega domovanja.
Namesto »rezanja« sten v notranjosti stanovanja je ob primerni zunanji izolacijski masi fasade (16 centimetrov) dovolj preboj za prezračevalno rozeto z zunanje strani v določene prostore. Prezračevalni razvod z zunanje strani (cevi s premerom 7,5 centimetra) je še vedno pod izolacijsko maso fasade. To je vsekakor enkratna priložnost, saj fasade ne zamenjujemo ravno »vsak dan«. Pravi pomen takega prezračevanja pa z udobjem bivanja prepoznamo prav hitro, ko sistem začne delovati...
