Tudi zato danes niso priljubljeni zidovi in ograje, s katerimi morda v višini dveh metrov in več popolnoma zapremo stik z okolico, ampak nižje in predvsem odprte ograje. Kot smo naslovili ta prispevek: ograja odprtih pogledov, kar je tip prave slovenske ograje. Pa naj bo mrežna, kombinirana zidana in kovinska ali aluminijasta, da ne naštevam naprej. Ograja ograjuje posest in kot taka predstavlja le neko fizično oviro, ne pa tudi ovire za odprtost lastnikov. In to je najpomembnejše. Tudi žive meje, čeprav morda visoke, še vedno puščajo možnost dihanja in odprtosti, lesene tako in tako, mrežne, take ali drugačne, pa še posebno.
Izbira
Izbira ograje je zagotovo zahtevno delo, saj »imajo vsake oči svojega malarja«, vsako zemljišče svoje zahteve, ponudba na trgu pa je zelo široka. Od pletenih do varjenih mrež, paneli so višji kakovostni razred, ne smemo pozabiti na plastične in zidane ograje, pa tudi kovinske, ki so danes zaradi prefabriciranih izdelkov bistveno bolj dostopne kot nekdaj. In seveda lesene ter druge.
Ampak pojdimo po vrsti. Zadnja leta se vse več novih lastnikov ograj odloča za nakup na ključ, čeprav ograjo lahko postavite tudi sami, seveda pa je pri delu potrebna precejšnja natančnost. Vseeno se tega ne ustrašite, vendar tudi ne podcenjujte zahtevnosti postavljanja. Različne ograje so primerne za različna zemljišča in želje. Za ograjevanje polj in sadovnjakov ter vinogradov so nekako najprimernejše pletene mreže, ki so le pocinkane in so tudi razmeroma enostavne za pritrjevanje. Okoli vinogradov namreč ni nujno, da je mreža lepo napeta, ampak je pomembna predvsem funkcija.
Kmetijske ograje
Najprimernejša mreža za ograjevanje kmetijskih površin je gotovo mreža Ursus Zincalu. Žice imajo posebno prevleko iz zlitine cinka in aluminija, na kateri se po postavitvi naredi oksid, ki preprečuje nastajanje korozije. Mreža ima večjo natezno trdnost, predvsem pa je njena montaža zelo enostavna. Primerna je za ograditev kmetijskih površin, čredink za ovce, vinogradov, sadovnjakov in drugih kmetijskih površin. Najpogosteje se pritrjuje na lesene stebre, njena življenjska doba pa je zahvaljujoč zlitini najmanj od 30 do 35 let.
Priporočamo uporabo lesenih stebrov, dejansko jih ni treba niti betonirati, temveč jih enostavno zabijete oziroma potisnete v zemljo z rovokopačem ali podobnim strojem. Mrežo je mogoče na lesene stebre pritrditi z U-sponkami, ki se jih enostavno zabije. Prav tako je mrežo mogoče pritrditi na betonske stebre, in sicer jo je treba privezati z žico skozi luknje v stebru. Postavljanje stebrov prav tako opravite s kopačem, priporočamo pa, da jih vsaj malo obbetonirate. Lahko pa uporabite tudi kovinske stebre. Če boste temelje betonirali, priporočamo, da jih potisnete globlje, vsaj 70 centimetrov globoko. Razmiki med stebri naj bodo od dva do štiri metre. Prednost mreže Ursus Zincalu je tudi to, da ni nujno, da so stebri na točno določenih razdaljah, in je mogoče to razdaljo prilagajati.
Pletene mreže
Pletene ograje naj bi bile primernejše za zelo razgibana zemljišča, čeprav to ne pomeni, da so pri močno nagnjenih terenih tudi absolutno nujne. Slabost pletenih mrež je, da potrebujejo dodatne napenjalne žice (3), vseeno pa je napetost take ograje po postavitvi nekako boljša, napenjanje in vzdrževanje sta namreč nekoliko težji v primerjavi z varjeno, čeprav tudi to ni absolutno. Morda je več dela, je pa tudi uspeh praviloma boljši.
Zanimivo je, da jo je po poškodbi razmeroma lahko popraviti, na primer če na ograjo pade drevo, medtem ko je treba varjeno mrežo praviloma kar celo zamenjati. Ampak zamenjava varjene mreže je po drugi plati precej lažja in predvsem enostavna.
Varjene mreže z različno oblikovanimi okni so zelo uporabne in so že precej izpodrinile pletene mreže, ki jih danes največ vidimo ob avtocestah.
Montaža varjene mreže ni zahtevna, zaradi njene samonosnosti pa morate obvezno upoštevati razdaljo med stebri, ki nikakor ne sme biti daljša od treh metrov. Zlasti bodite pozorni tudi na to, da imajo vsi stebri na prelomih in v kotih podporne stebre, kajti sicer se vam bo steber pod silo napete mreže skrivil. Varjene mreže napenjamo s krivljenjem horizontalnih žic, medtem ko nosilne žice pri pleteni mreži napenjamo z napenjalniki.
Panelne mreže
Mnogi lastniki se odločajo za različne kombinacije mrež. Na delu zemljišča, ki je morda malo umaknjeno, namestijo cenejšo mrežo, pri glavnih vratih pa pogosto panelno. Ampak vse to je spet odvisno od želja in lokacije zemljišča. Panelne ograje so zelo uporabne, lahko izbirate med različnimi barvami in oblikami, so tudi razmeroma enostavne za postavljanje, čeprav po drugi strani drži, da se zaradi nekoliko višje cene novi lastniki praviloma odločajo za profesionalnega izvajalca oziroma postavljavca. Ne glede na višjo ceno v primerjavi z drugimi sistemi ograj je sistem panelov zaradi vseh odlik v veliki prednosti pred drugimi ograjami.
Kovinske ograje
Najdražje so kovinske ograje. Nekdaj so bile vse ročno kovane, danes pa so najpogosteje sestavljene oziroma zvarjene iz prefabriciranih kovinskih palic in zaključkov različnih oblik. Na tak način dosežemo nižjo ceno ograje in še vedno lep in poseben videz. Unikatne kovane ograje boste prepoznali po tem, da se elementi vsaj v majhnih podrobnostih ločijo med seboj. Ne glede na tip izdelave ograje je izjemno pomembna zaščita. Nekateri kovinske ograje barvajo le prašno, vseeno pa večina izdelovalcev prisega na vroče cinkanje in površinsko barvanje, kajti cink je sive barve. Dejansko je za dražje ograje smiselna ta zaščita, čeprav je tudi prašno barvanje dokaj dobro.
Postavitev kovanih ograj zahteva pazljivo delo, kajti gre tudi za večja zemeljska dela, saj je treba izkopati večje temelje za stebre, ki so lahko kovinski ali kamniti (ograjne elemente pa se vpenja kot panele), pogosto se izdela tudi cokel pod ograjo. Ampak vse je spet odvisno od naročnika in njegovih želja.
Aluminijaste in kamnite ograje
Novost zadnjih nekaj let so aluminijaste ograje, ki jih odlikujejo trajnost, nezahtevno vzdrževanje, poleg tega pa ponujajo številne možnosti oblikovanja. Lahko se odločite za tradicionalni (kovani) videz, sodobno oblikovane različnih linij, z njimi lahko imitirate lesene plotove in še bi lahko naštevali. Skratka gre za ograje, ki omogočajo kot take največ različnih stilov, kar omogoča bogastvo materiala, ki presega vse druge. Glede na trdnost in trajnost ter oblikovalske možnosti sodijo te ograje med finančno sprejemljivejše ograje, saj dobite tekoči meter že za od 115, 120 evrov naprej. Seveda je potem treba upoštevati še ceno postavitve, tako da to vendarle niso tako poceni ograje, so pa take ograje celo cenejše kot leseni plotovi, ki so nemalokrat precenjeni.
O lesenih plotovih bi lahko govorili na dolgo, kajti gre za bolj tradicionalno usmerjeno ograjo. S sodobnimi zaščitami dosežemo, da so to relativno trajne ograje, vseeno pa je nujno barvanje in vzdrževanje. Podobnih oblik so ograje iz plastičnih elementov, ki tudi pričarajo podobo lesenega plota. Ampak o teh več kdaj drugič, kot tudi o kamnitih ograjah. Ne škarpnih, ampak kamnih, zloženih v košare iz pocinkane mreže. Praktično sem tako obliko prvič videl kot zaščitni zid na avtocesti Zagreb–Split, zadnja leta pa so kot ograje ali dodatki dostopni in vse bolj priljubljeni tudi v Sloveniji. Gre za košare iz pocinkanih varjenih mrež, v katere so zloženi kamni.
Lahko so različnih dimenzij, ograda iz njih pa je zelo hitro postavljena, saj je praktično treba pripraviti le trdno ravno podlogo, potem pa se nanjo zlaga košare s kamni. Gre za zelo zanimiv pristop, dimenzije (dolžina, širina) so različne, iz njih pa je mogoče sestavljati tudi zanimive kombinacije na vrtovih, kot so na primer klopi, ograjo je mogoče pokriti z lesom, lahko služi tudi kot oporni zid brežine. Spreten domači mojster pa bo mreže tudi sam zelo hitro pripravil, na primer iz debelejših mrežnih ograj, ki so kot take že pocinkane. Se jih zveže in potem v njih naloži savski prod, ki spet ni tako drag. Ampak kot smo rekli, o tem več kdaj drugič...