Odgovor: Splošno pravilo v zvezi z dedovanjem zaščitene kmetije je, da kmetijo deduje tisti zakoniti dedič po splošnih predpisih o dedovanju, ki ima namen obdelovati kmetijsko zemljišče in ga za to sporazumno izberejo vsi dediči. Zaščiteno kmetijo torej deduje eden izmed zakonitih dedičev na osnovi sporazuma. Če pa do takega sporazuma ne pride, imajo pri dedovanju zaščitene kmetije prednost tisti, ki odraščajo ali so odraščali na kmetiji in so s svojim delom in zaslužkom prispevali k ohranitvi kmetije. Ob konkurenci vdove in sina zapustnika (ki oba izpolnjujeta zgornji pogoj) pa ima prednost zakonec zapustnika.
Vprašanje: Sem dedinja zaščitene kmetije po očetu (kmetija je v bližini Domžal). Sama se s kmetijstvom ne ukvarjam, saj imam službo v Ljubljani, in tudi nikoli nisem delala na kmetiji. Imam tudi brata, ki je odraščal in delal na kmetiji. Tam sicer ne živi več in je zdaj solastnik druge (zaščitene) kmetije. Mama je umrla že pred štirimi leti. Ker oče za kmetijo ni napisal oporoke, me zanima, kdo od naju z bratom ima prednost pri zakonitem dedovanju kmetije.
Odgovor: Načelno bi imel brat prednost pri dedovanju zaščitene kmetije po kriteriju usposabljanja za kmetijsko dejavnost in dela oziroma vlaganja v zaščiteno kmetijo. Vendar pa se položaj spremeni zato, ker je brat že solastnik druge zaščitene kmetije. Če je namreč dedič ob zapustnikovi smrti sam ali skupaj s svojim zakoncem, enim od staršev ali otrokom ali posvojencem oziroma njegovim potomcem že lastnik, solastnik ali skupni lastnik druge zaščitene kmetije, lahko zahtevate, da se brat izloči iz dedovanja zaščitene kmetije, ki je predmet dedovanja, in da kmetijo dedujete vi. Pogoj za to je, da niste že sami lastnica, solastnica ali skupna lastnica druge zaščitene kmetije.
Mag. Boštjan J. Turk
