Narava jim je sicer sama pomagala, da se lažje borijo z zimo. Listavci zimo kar nekako predremajo – odvržejo liste in povlečejo sokove vase. Tudi iglavci in druge zimzelene rastline so opremljeni za boj proti mrazu in zmrzali. Vendar pa je dobro, če jim kljub naravni obrambi pomagamo, da bodo lažje preživeli zimo.
Izsuševanje zimzelenih rastlin
Zaradi izsušitve lahko odpadejo tudi listi in iglice zimzelenih rastlin, po navadi samo na eni strani rastline ali izpostavljenem mestu. Grmičevje na izpostavljeni lokaciji lahko pozimi izgublja vlago zaradi vetra in sonca. Ker pa je zemlja zamrznjena, korenine ne morejo nadomestiti izgubljene vode, zato se celice sušijo in odmirajo. Ko so iglice ali listi že rjavi, ne morejo več ''oživeti''. Spomladi boste morali takšne ''mrtve'' veje odrezati vse do prvih zelenih poganjkov, ki bodo sčasoma ponovno zapolnili prazna mesta.
Če hočete zadržati vlago v rastlini, uporabite pršilo proti izsušitvi, ki vsebuje smolo. S tem boste preprečili izgubo vode. Nanesite ga na najbolj izpostavljene dele rastlin, še preden tla zmrznejo. Ker sonce zmanjša učinke pršila, ga morate tudi med zimo nanesti vsakih nekaj mesecev. To storite takrat, ko pričakujete, da se temperatura ves dan ne bo spustila pod ničlo.
Nakopičeni sneg
Večja količina snega, ki se lahko hitro nabere na vejah, jih lahko povesi ali celo polomi. A če poskusimo sneg odstraniti ob napačnem času, lahko povzročimo več škode kot koristi. Ne poskušajte vsega naenkrat in na hitro odstraniti z grabljami ali metlo, les lahko namreč zaradi tega popoka. Če je veja zelo ukrivljena, jo začasno podprite z leseno oporo. Ko se malo otopli, nežno stresite sneg z vej z rokami.
Podobno je z ledom. Zmrznjeni les je bolj krhek in se lažje polomi, zato bodite pazljivi, da veje ne padejo na vas. Dobro je, da že pri sajenju dreves upoštevate podnebje; če živite na območju z veliko snega, sadite drevesa, ki težo snega dobro prenašajo, na primer ginko ali beli hrast. Grmovnicam in drevesom lahko pomagate tudi tako, da odrežete tanjše in šibkejše veje ter tiste, ki se med sabo dotikajo ali rastejo pod ostrim kotom, saj se tam sneg lažje nabira.
Poškodbe lubja
Zaradi mrtvih, ožganih mest sta drevo ali grm bolj ranljiva za okužbe. Začne se v toplejših zimskih dneh, ko so temperature dovolj visoke, da se sok začne pretakati po drevesu. Ko pa se temperature ponoči znova spustijo pod ledišče, sok ponovno zmrzne, zaradi česar se celice v lubju razširijo in razcepijo. Še posebno ranljiva so mlada in na novo posajena drevesa ter rastline s tanko skorjo, na primer češnja in javor.
Drevesom lahko pomagate tako, da debla ovijete v tkanino ali trakove. Ti odbijajo sonce in ohranjajo enakomernejšo temperaturo rastline. Mlada drevesa je treba čez zimo ovijati vsaj pet let. Izberite bolj raztegljivo, ohlapno tkano tkanino. Mrtvo lubje odstranite vse do zdravega tkiva ter uporabite oster steriliziran nož. Pustite, da se ''brazgotine'' same zarastejo nazaj.