Najpomembnejši razlog za odločitev, da je treba v vse večstanovanjske stavbe vgraditi delilnike toplote, je pravičnejše obračunavanje porabljene energije za ogrevanje. Do sedaj je bil najpogostejši način delitve stroškov za ogrevanje glede na tlorisno ploščino stanovanj. Zelo enostavno, a tudi zelo nepravično. Poglejmo, zakaj.
Energijske izgube v stanovanju
Toplotna energija ima lastnost, da se vedno pretaka od toplejšega k hladnejšemu. V času ogrevalne sezone se torej toplotna energija pretaka iz ogrevanih stanovanj proti hladni zunanjosti. V primeru, da stanovanja niso ogrevana na enako temperaturo, se toplotna energija pretaka tudi med stanovanji. Toplotne izgube se delijo na transmisijske izgube (prehajanje toplotne energije skozi elemente ovoja stavbe) in prezračevalne izgube (nadomeščanje toplega zraka s svežim hladnim zrakom). Velikost toplotnih izgub je odvisna še od temperaturne razlike zraka v ogrevanih prostorih in zraka zunaj. Višja temperatura zraka v stanovanju pomeni tudi večje toplotne izgube.
Zaradi toplotnih izgub je v stanovanja ves čas treba dovajati »svežo« toplotno energijo. Nekaj toplotne energije lahko prispeva sonce, nekaj toplotne energije lahko prispevajo notranji viri toplote (ljudje, naprave, razsvetljava…), preostalo toplotno energijo je treba dovesti v stanovanje z ogrevali. To je tista energija, ki jo je na koncu tudi treba plačati.
Nekatera stanovanja imajo večje energijske izgube že samo zato, ker se nahajajo na vogalu, v najvišjem nadstropju ali imajo pod seboj neogrevano klet, saj imajo večji del ovoja stavbe v stiku z zunanjostjo ali neogrevanimi prostori. Po drugi strani lahko na energijske izgube vplivata tudi temperaturi zraka v stanovanju in zunaj njega. Na temperaturo zraka zunaj ljudje še nimamo večjega vpliva, v veliki meri pa lahko vplivamo na temperaturo zraka v stanovanju.
Velik delež toplotnih izgub predstavljajo tudi prezračevalne izgube. Niso redki primeri, ko pozimi vidimo, kako sosed, oblečen v spodnjo majico, kadi pri na stežaj odprtem oknu ali so v ledeno hladni noči odprta (na ventus) skoraj vsa okna v stavbi. Prezračevanje je seveda potrebno, prezračevati bo treba tudi po 1. oktobru 2011, vendar bistveno manj, a učinkoviteje – s kratkim odpiranjem oken na stežaj za minuto ali dve, le toliko, da se zamenja zrak v prostoru, stene se pa v tem času ne morejo ohladiti.
Primerne bivalne razmere v stanovanju
Za našo zemljepisno širino velja, da so primerne bivalne razmere v stanovanju, kadar se temperatura zraka giblje okoli 20 stopinj Celzija (± 2 stopinji Celzija), relativna vlažnost zraka okoli 55 odstotkov (± 15 odstotkov). Izkušnje kažejo, da je v večini stanovanj v večstanovanjskih stavbah temperatura zraka v času ogrevalne sezone bistveno višja, relativna vlažnost zraka pa bistveno nižja od ugodnih bivalnih razmer.
Sprememba bivalnih navad stanovalcev
Pri nespremenjenih bivalnih navadah stanovalcev se raba energije v stavbi ne bo prav nič spremenila, tudi stroški za ogrevanje stavbe se zato ne bodo nič spremenili, spremenila se bo le razdelitev stroškov med stanovalce. Z vgradnjo delilnikov toplote se bo torej zagotavljalo le pravičnejše obračunavanje porabljene energije za ogrevanje. Za zmanjšanje rabe energije za ogrevanje morajo stanovalci spremeniti svoje bivalne navade. Navada pa je že pregovorno »železna srajca«.
Vzemimo primer, da se v neki večstanovanjski stavbi po vgradnji delilnikov toplote ne spremeni nič. Zima je enako blaga/ostra, vsi stanovalci se obnašajo enako kot pred tem, stanovanja ogrevajo na isto temperaturo, enako prezračujejo, enako uporabljajo razsvetljavo… Skupna raba energije v stavbi bo enaka kot pred vgradnjo delilnikov, le stroški se bodo razdelili pravičneje – nekomu več, drugemu manj.
Višji računi za porabljeno energijo bodo marsikomu dali misliti, kako bi rabo energije v stanovanju zmanjšal. Možnosti je več. Od znižanja temperature zraka v prostorih do zmanjšanega prezračevanja. Pri teh spremembah se pogosto zgodi, da se v želji po čim manjši rabi energije pretirava in se temperaturo stanovanja spusti prenizko in povsem preneha prezračevati. Kljub stroškom za energijo naj bo temperatura zraka v bivalnih prostorih vsaj 20 stopinj Celzija, v spalnicah kakšno stopinjo nižja, v kopalnici kakšno stopinjo višja.
Ne glede na varčevanje z energijo je treba stanovanja prezračevati. S prezračevanjem odvedemo iz stanovanja odvečno vodno paro in neprijetne vonjave, s svežim zrakom pa dobimo v stanovanje suh zrak in nov odmerek kisika.
Zagotavljanje primerne temperature zraka v prostorih
Temperatura zraka v stanovanjih lahko čez dan močno niha. Sonce, notranji viri in spremembe temperature okolice vplivajo na temperaturo zraka v stanovanjih. Temperaturo zraka lahko uravnamo na več načinov. Prvi, energijsko najbolj potraten, je odpiranje oken in hlajenje stanovanja s hladnim zunanjim zrakom pri odprtih in vročih radiatorjih. Drugi, energijsko najučinkovitejši način je vgradnja termostatskih ventilov, ki sami zapirajo in odpirajo radiator ter s tem skrbijo za pravilno temperaturo zraka v prostorih. Obstaja tudi tretji način – ročno odpiranje in zapiranje radiatorjev, kar je precej nepraktična metoda.
Na vsak način priporočam postavitev termometrov in vlagomerov v vsak prostor v stanovanju ter redno spremljanje temperature in relativne vlažnosti zraka v prostorih. Ne glede na toplotne izgube in s tem povezane stroške je treba v stanovanju zagotavljati primerne bivalne razmere. Višja temperatura in prekomerno prezračevanje prostorov pomenita večjo porabo energije in večje stroške na položnici, prenizka temperatura in preslabo prezračevanje vodita v katastrofo – nezdravo, plesnivo in zatohlo stanovanje.
Najpogostejše napake pri spremembah bivalnih navad
V želji po zmanjšanju energije za ogrevanje stavb se pogosto zgodi, da ljudje pri varčevanju pretiravajo. Pretirava se lahko na več načinov:
a) Prenehanje prezračevanja: Prezračevanje prostorov res predstavlja velik delež energijskih izgub, vendar je s prezračevanjem kljub temu treba zagotoviti primerno kakovost zraka v stanovanju, kamor sodijo relativna vlažnost zraka, neprijetne vonjave, vsebnost kisika v zraku. Posledice preslabega prezračevanja so neprimerne bivalne razmere – poveča se relativna vlažnost zraka v prostoru, zmanjša se raven kisika in poveča raven CO2 v zraku, v stanovanju je zatohlo in smrdi. Nivo kisika in ogljikovega dioksida, zatohlost in smrad imajo neposreden vpliv na človeka, previsoka relativna vlažnost povzroča kondenzacijo vodne pare na obodnih površinah, predvsem na mestih toplotnih mostov. Posledica kondenzacije je nastanek plesni. Plesen se lahko pojavi le v vogalih ali na stikih sten in stropov (slika 1), v skrajnem primeru je plesniva celotna stena.
Na vsak način je s prezračevanjem treba vzdrževati primerne bivalne razmere, predvsem relativno vlažnost zraka v stanovanju.
b) Pretirano znižanje temperature zraka v stanovanju: Z zapiranjem radiatorjev je mogoče znižati temperaturo zraka v stanovanju in tako najhitreje in najenostavneje prihraniti največ. Znižanje temperature zraka v stanovanju za 1 stopinjo Celzija lahko prinese tudi do 3 odstotke manjšo rabo energije (in ne 6 odstotkov, kot se pogosto zmotno navaja). Vendar kljub mamljivim energijskim prihrankom temperature zraka v stanovanju ne smemo spustiti pod 18 stopinj Celzija (spalnice) oziroma 20 stopinj Celzija (dnevni prostori). Zapiranje radiatorjev se bo nekaj časa kazalo kot izredno ugodno varčevanje z energijo, predvsem v stanovanjih, ki mejijo na druga, primerno ogrevana stanovanja, saj se bo neogrevano stanovanje »napajalo« s toploto sosednjih stanovanj. S časom se bodo tudi sosednja, ogrevana stanovanja podhladila in jih ne bo mogoče več ogreti na primerno temperaturo kljub odprtim radiatorjem. Zapiranje radiatorjev lahko pripelje tudi do hudih medsosedskih sporov!
c) Odstranitev radiatorjev v hodnikih in stopniščih: Ponekod, kjer že imajo vgrajene delilnike toplote, so stanovalci ugotovili, da so radiatorji na hodnikih in stopniščih povsem odveč in da samo trošijo energijo. In so jih odstranili.
Posledica odstranjenih radiatorjev je podhladitev hodnikov in stopnišč, kar pomeni, da so toplotno neizolirane stene in stropi stanovanj, ki mejijo na hodnike in stopnišča, v hipu postali elementi ovoja, ki mejijo na neogrevane prostore. Ker stene in stropi stanovanj proti hodnikom in stopniščem v večini večstanovanjskih hiš v Sloveniji niso toplotno izolirani, se stanovanja prekomerno ohlajajo in jih ni mogoče več ogreti na želeno temperaturo. Neogrevana stopnišča v kombinaciji s sosedom, ki ravno tako ne ogreva stanovanja, vodijo v podhladitev celotne stavbe, kar ima za posledico neprimerne bivalne razmere in slabo voljo pri stanovalcih.
Epilog
Delilniki toplote so le korak k pravičnejši delitvi stroškov za porabljeno energijo. Delilnik sam ne privarčuje nič energije, pač pa spodbudi stanovalce k razmišljanju, kako zmanjšati rabo energije. Rabo energije je mogoče s spremembami bivalnih navad zmanjšati na več načinov, pri katerih ne sme biti pretiravanja. Ne glede na varčevanje z energijo morajo biti v stanovanjih zagotovljene primerne bivalne razmere. Nekaj energije bomo za zagotavljanje primernih bivalnih razmer res porabili. Za energijske prihranke pa je tudi še dovolj možnosti.
Tadej Gruden, univ. dipl. inž. grad.
GRAFIT-G Tadej Gruden, s.p.
