Pri terenskem anketiranju je sodelovalo 1021 gospodinjstev po vsej Sloveniji. Potekalo je od aprila do junija in s tem omogočilo vpogled v ravnanje z energijo, ki obsega energetsko učinkovitost stavb, ogrevanje in hlajenje, rabo električne energije in prevoz. Kontinuiteta raziskave REUS je omogočila prikazovanje trendov glede na stopnjo učinkovitosti v lanskem letu in glede vplivov na okolje. Zaznane spremembe pa je treba ustrezno interpretirati, saj nanje vpliva več različnih dejavnikov, kot so informiranost in okoljska ozaveščenost, finančne zmožnosti, cene naprav in energentov, subvencije in zakonodaja.
Raziskava REUS se izvaja na pobudo in pod vodstvom agencije Informa Echo. Izvedba letošnjega vala je rezultat sodelovanja interdisciplinarnega tima vrhunskih strokovnjakov s področij komuniciranja, energetike, gradbeništva in raziskovanja. Sodelovali so Arhea, Center za energetsko učinkovitost pri Inštitutu Jožef Stefan, Gradbeni inštitut ZRMK, Statistični urad RS in Valicon.
Oglejmo si nekaj rezultatov iz raziskave REUS, predvsem s področja ravnanja z energijo:
– Glavni namen učinkovite rabe energije ostaja znižanje stroškov, saj je to prvi odgovor pri 57 odstotkov vprašanih (lani 69 odstotkov). Opažamo pa porast anketirancev, ki želijo bodisi stroške bodisi količinsko porabo ohraniti na enaki ravni ob uporabi večjega števila naprav.
– Večina gospodinjstev ne razmišlja o zamenjavi ali dopolnitvi ogrevanja, 4 odstotke jih razmišlja o dopolnitvi načina ogrevanja, 8 odstotkov pa o zamenjavi, kar je višji odstotek kot lani.
– V večstanovanjskih stavbah glede na pavšal po ogrevani površini stroške deli 48 odstotkov gospodinjstev, po dejanski porabi toplote pa stroške obračunava 42 odstotkov sodelujočih, živečih v večstanovanjskih stavbah.
– Skoraj dve tretjini vprašanih pravita, da kadar je v stanovanju pretoplo, raje zmanjšajo gretje, kot da bi odprli okno. Pri prejšnjem merjenju je bil ta delež višji (73 odstotkov).
– Skoraj polovica s klimatsko napravo vzdržuje notranjo temperaturo med 22 in 25 stopinj, tretjina pa med 20 in 22 stopinj Celzija. V primerjavi s prejšnjim merjenjem nekoliko višji delež gospodinjstev vzdržuje nižjo notranjo temperaturo, predvsem anketiranci, ki živijo v enodružinskih hišah.
– Čeprav je uporaba obnovljivih virov energije še vedno relativno nizka (8 odstotkov), se je v primerjavi s preteklim letom podvojila. V prihodnjih 12 mesecih jo imajo namen začeti uporabljati približno 3 odstotki anketirancev.
– Večina gospodinjstev pripravi sedem kuhanih obrokov na teden (44 odstotkov), petina pa 6 ali manj. V primerjavi z lanskim letom se število pripravljenih kuhanih obrokov na teden zmanjšuje. Največ gospodinjstev porabi za kuhanje obroka eno uro.
– Večina vprašanih hladilne naprave nima naravnane na maksimalno stopnjo.
– Pri pranju in sušenju se večina odloča za uporabo naprav v času cenejše tarife (med 50 in 60 odstotkov, razen pri pomivalnem stroju, kjer je takih 41 odstotkov).
– Večina gospodinjstev (67 odstotkov) ne pere perila na maksimalni temperaturi, ki jo perilo dovoljuje. V primerjavi s preteklim merjenjem opažamo višji delež takšnih, ki perilo perejo na maksimalni temperaturi.
– Slaba polovica električne naprave na splošno izklopi iz stanja pripravljenosti, ko jih ne uporablja. Četrtina ima pogosto vklopljene aparate, kot sta televizija in računalnik, četudi jih ne gleda oziroma uporablja.
– Skoraj polovica gospodinjstev (47 odstotkov) na letni ravni prevozi od vključno pet do petnajst tisoč kilometrov, število prevoženih kilometrov na leto pa se je v primerjavi z letom 2010 nekoliko povečalo.
Več informacij o raziskavi REUS najdete na spletni povezavi www.pozitivnaenergija.si/reus.
Rajko Dolinšek, Informa Echo