Dan izčrpanja Zemljinega ekološkega proračuna pade na dan, ko se naš ekološki odtis - eno številnih meril, ki jih uporabljajo za prikaz, kako visoke zahteve ima človeštvo do planeta - izenači z Zemljino letno proizvodnjo bioloških virov. V preostalem delu leta kopičimo dolg do naravnega kapitala in nalagamo odpadke.
Porabimo več, kot bi smeli
Naravne surovine so že od nekdaj nujne za razvoj človeštva: od gradnje mest in cest do proizvodnje hrane in drugih izdelkov. Vse te dejavnosti pa proizvajajo ogljikov dioksid, in to po stopnji, ki je daleč nad tisto, ki jo narava še lahko poravna. Zaradi presežka nastaja ozonska luknja in planet se ne more več sam obnavljati. Grobi posegi v naravo so kritično mejo dosegli sredi sedemdesetih let, danes pa človeštvo zahteva od nje mnogo več, kot nam je sposobna ponuditi.
Preliminarni izračuni organizacije Global Footprint Network za leto 2011 kažejo, da porabljamo naravne vire tako hitro, da bi za nemoteno oskrbo že zdaj potrebovali med 1,3 in 1,5 planeta. Če se bo takšen trend nadaljeval, bi za pokritje vseh potreb še precej prej kot ob prelomu 21. stoletja potrebovali kar dve Zemlji.
Kaj lahko naredite kot posameznik?
Človeštvo je torej do danes, 27. septembra, porabilo vse letne zaloge in bo do konca leta živelo na "kredit". Ekološki odtis ustvarjamo tako skupno kot človeštvo kot posamezno, pri čemer je treba upoštevati prav vse, kar počnemo: od hrane, ki jo jemo, in hiše, v kateri živimo, do avta, ki ga vozimo, in vsakdanjih potrošniških navad. Vprašajte se, kako lahko sami pripomorete k manjši porabi surovin, ter bodite trajnostno naravnani, da bo Zemlja sposobna preživeti tudi naše zanamce.