Se zjutraj zbujate utrujeni, omotični in potrebujete eno uro, da pridete k sebi? Niste edini. Britanski strokovnjak za spanje Neil Stanley ugotavlja, da več kot polovica Evropejcev zjutraj potrebuje od petnajst minut do ene ure po bujenju, da se dobro zavedejo in se spet počutijo človeško. Zakaj je temu tako?
Zakaj po zvonjenju budilke zaspimo nazaj?
Obstajata dve stvari, ki jih lahko počnete narobe, pojasnjuje Neil Stanley. Verjetno ste si skrajšali spanec in niste spali toliko časa, kot je vaše telo navajeno − s tem pa ste mu porušili naravni ritem. Telo namreč naravnost obožuje ritem in predvidljivost. Večina nas je utrujenih ravno zato, ker se zelo slabo držimo rednih navad in ne gremo v posteljo ob isti uri, prav tako pa tudi ne vstajamo vsak dan ob istem času.
Naše telo ima izjemno natančno notranjo uro in se začne že uro pred bujenjem pripravljati na to. Spanje postane rahlejše, telesna temperatura se začne dvigati, sproščajo pa se tudi hormoni, kot je kortizol − hormon stresa, ki vam daje energijo in zagon. Zjutraj se počutite tako izčrpani, ker ima vaše telo porušen bioritem in se ni imelo časa primerno pripraviti na vstajanje, saj je alarm budilke zazvonil prej.
Naravno uro je dokaj enostavno ponovno nastaviti
Če boste vsak dan, tudi ob vikendih in praznikih, nastavili alarm ob istem času, se bo vaše telo v nekaj tednih povsem natančno navadilo na uro vstajanja. Ko osvojite rutino, se boste včasih zbudili pet minut pred vašim alarmom, ker bo vaše telo že dobro vedelo, kdaj mora začeti dan.
Mnogi ljudje prisegajo na pritiskanje gumba za dremež, ko se alarm zjutraj vklopi. Tako dobijo dodatnih deset ali dvajset minut, da si podaljšajo spanje, preden morajo zares vstati. Toda strokovnjaki se strinjajo, da je to najslabše, kar lahko naredite. Priprave telesa na vstajanje se zavlečejo ali pa so zaman, ker telo spet pade v globok spanec. Ko se končno zbudite, ste zato utrujeni in izpostavljeni stresu.
Veliko bolje je nastaviti bujenje na čas, ko morate dejansko vstati. Idealno bi bilo, če takoj odgrnete zavese in spustite v spalnico sončno svetlobo. Ta bo vaši notranji uri sporočila, da je dan in čas za delo.
Naravna svetloba zbudi možgane in telo
Profesor nevrologije na univerzi Oxford Russell Foster se s tem strinja, saj svetlobni receptorji v naših očeh takoj, ko zaznajo svetlobo, sporočijo možganom in telesu, naj začnejo delovati. Zato je tudi pomembno, da dovolj časa preživimo na prostem, saj naravna svetloba programira notranjo uro na lokalni čas. To tudi pojasnjuje, zakaj se čez nekaj časa popolnoma prilagodimo na bivanje v drugem časovnem pasu.
Strokovnjak Leon Kreitzman pravi, da večina Britancev doživlja motnje spanja zaradi naraščajočega trenda življenja v zaprtih prostorih. Še posebno v zimskem času mnogi sploh ne vidijo sonca, ker se zbudijo v temi, so ves dan v službi, na poti z dela domov pa je tudi že temno. Vsak dan pa bi morali preživeti zunaj vsaj dve uri, opozarja, če želite ohranjati zdrav življenjski ritem.
Ste zjutraj utrujeni in razdražljivi? Krivi so tudi geni
Na to, ali ste jutranji tip človeka ali pa zjutraj težko vstanete, vplivajo tudi vaši geni. Doktor Stanley trdi, da nekateri ljudje pač niso jutranji, saj se zjutraj počutijo razdražljivi, utrujeni, primanjkuje jim zagona in ne pridejo k sebi tudi do dve uri po tistem, ko se zbudijo. Drugi pa se imajo takšno srečo, da se pravzaprav takoj prebudijo. Oba načina vstajanja pa imata gensko podlago in lahko opazujemo, kako se te lastnosti prenašajo v družini. Z notranjo uro je namreč povezanih dvanajst genov v človeškem telesu. Ti sodelujejo pri ustvarjanju beljakovin in sproščanju hormonov, ki nas zvečer naredijo zaspane in podnevi budne.
In zakaj najstniki radi tako dolgo poležavajo? Ne zato, ker bi bili leni, temveč ker dejansko potrebujejo več spanja kot drugi. Njihovo telo je namreč v obdobju pubertete deležno hormonskih, telesnih in čustvenih sprememb, ki vplivajo tudi na notranjo uro. Daljši spanec jim bo koristil, saj jim lahko izboljša kognitivne sposobnosti.
