Podjetje ZEOS je eno izmed treh, ki pri nas skrbijo za primerno zbiranje in recikliranje odpadne električne in elektronske opreme. Z organizirano mrežo zbiralnic pri svojih partnerjih, večjih trgovinah, kot sta Merkur in Mercator, in elektrotrgovinah, ZEOS zbere okoli 86 odstotkov vseh odpadnih sijalk, ki jih prodajo v Sloveniji. Poseben poudarek daje zbiranju malih gospodinjskih aparatov, odpadnih baterij in odsluženih sijalk, ki vse prehitro končajo med gospodinjskimi odpadki, čeprav je nepravilno odlaganje prepovedano in celo kaznivo z denarno kaznijo od 120 do 1200 evrov. Še lani je več kot 90 odstotkov teh izdelkov končalo na smetišču, vendar se z ozaveščanjem tako uporabnikov kot izvajalcev položaj vendarle izboljšuje.
Po zbranih sijalkah na sredi lestvice držav Evropske unije
»Lani smo zbrali 110 ton sijalk, kar je 36 odstotkov več kot leta 2009,« nam je povedal Borut Bernat, ki je pri podjetju ZEOS zadolžen za področje odpadnih sijalk. »Ocenjujemo, da smo po pridnosti zbiranja odpadnih sijalk približno na sredi med članicami Evropske unije. Povprečje znaša približno 40 odstotkov zbranih sijalk, pri nas pa jih dosežemo 36 odstotkov, medtem ko navzgor odstopajo tradicionalno okoljsko ozaveščene skandinavske države. V Nemčiji zberejo, na primer, 0,1 kilograma odpadnih sijalk na prebivalca, v Sloveniji pa 0,06 kilograma, vendar je treba upoštevati tudi to, da jih v Nemčiji prodajo več, zato jih tudi več vrnejo v predelavo.« Ker je v Sloveniji že okoli dva tisoč mest, na katerih je mogoče oddati odpadno električno in elektronsko opremo, ni nobenega izgovora, da uporabniki tega ne bi počeli.
Ker največji delež, okoli 80 odstotkov, predstavljajo sijalke velikih uporabnikov, podjetij in večjih javnih ustanov, kot so bolnišnice in šole, je še posebno pomembno, da elektroinštalaterji, ki zamenjajo več kot polovico varčnih sijalk v javnih objektih, upoštevajo določila uredbe in odpadne sijalke prinašajo v zbiralnice. Kljub temu, da so vsi obveščeni o načinu zbiranja sijalk in da jim nekatere trgovine priznajo celo stimulacijo, če jih vrnejo, pa jih še vedno neposredno oddajo le okoli pet odstotkov. Obrtna zbornica Slovenije in njena sekcija elektrodejavnosti sta zato sprožili okoljsko akcijo Sijajno, s katero želita izvajalce spodbuditi k pravilnemu ravnanju z odsluženimi sijalkami. Elektroinštalaterji, ki bodo spoštovali uredbo, bodo pridobili certifikat, s katerim bodo izkazali svojo okoljsko ozaveščenost in tako imeli prednost pri sklepanju poslov.
Najpomembnejše je ozaveščanje uporabnikov
Ozaveščanje je zelo pomemben del akcije za ločeno zbiranje odslužene elektronske opreme, se zavedajo v podjetju ZEOS. To velja tudi za gospodinjstva, ki so navadne sijalke zamenjala z varčnimi – ko ne delujejo več, jih kar 28 odstotkov vrže v navadne smeti, je pokazala lanska raziskava. Podatki tudi kažejo, da več kot 40 odstotkov zasebnih uporabnikov niti ne ve, da lahko odslužene sijalke odnesejo v posebne zbiralnike. Na žalost kar 92 odstotkov ljudi zbiralnikov v zeleni (mali gospodinjski aparati), rumeni (odpadne sijalke) in modri (odpadne baterije) sploh ne opazi. Uporabniki po besedah Boruta Bernata vračajo odpadne sijalke predvsem v trgovinah, ko kupujejo nove; ker ne vedo natančno, kakšne morajo kupiti, stare prinesejo s seboj in jih nato oddajo.
Zaradi živega srebra, ki ga vsebujejo, so odpadne varčne sijalke nevaren odpadek, ki ne sodi med mešane komunalne odpadke, zato jih je treba zbirati ločeno in zanje zagotoviti ustrezno obdelavo. Varčne sijalke je mogoče 95-odstotno reciklirati. V postopku reciklaže se varno odstrani majhna količina živega sreba (novejše sijalke ga vsebujejo od 2 do 4 miligrame), zato je pomembno, da jih zbiramo ločeno v posebnih, prav njim namenjenih zbiralnikih. Marsikdo namreč sijalke z mislijo, da je storil prav, odloži v zabojnik za steklo ali pa končajo med gradbenim materialom. Večje količine nepravilno odloženih odpadnih sijalk lahko zaradi vsebnosti živega srebra onesnažijo podtalnico, živosrebrne pare iz razbitih sijalk pa lahko ob vdihavanju škodujejo uporabnikom.
