Največ polžev je v bližini živih mej, potokov, mlak in na zanemarjenih zaraščenih zemljiščih, kjer imajo dobre pogoje za življenje in razmnoževanje. Tistih s hišico ni toliko in tudi škoda, ki jo povzročajo na vrtnih rastlinah, navadno ni velika, povsem drugače pa velja za slinarje. Ti so se v zadnjih leti močno razširili in spravljajo vrtičkarje v obup, medtem ko nemočni opazujejo uničeno zelenjavo in okrasne rastline na svojem vrtu.
Slinarji
Polžem brez hišic pravimo slinarji. Najbolj množični so poljski slinarji, v zadnjih letih pa so se zelo razširili tudi rdeči travniški lazarji. Ti lahko merijo v dolžino tudi do 15 centimetrov. V suhem vremenu se skrivajo v gošči, živi meji in drugje, kjer so varni pred soncem, zato jih lahko kaj hitro spregledamo. V deževnem vremenu pa so pogumnejši in takrat jih lahko vidimo tudi sredi belega dne.
Razmnoževanje
Polži so sicer dvospolniki, vendar se radi družijo in razmnožujejo od spomladi do pozne jeseni. Jajčeca odlagajo v tla in pod kamne vsi po vrsti, zato se lahko v zelo kratkem času močno razmnožijo.
Poškodbe rastlin
Polži škodujejo rastlinam tako, da z jezikom, ki je oster kot strgalo, strgajo mlade dele rastlin, na starejšem listju pa povzročajo luknje. Te lahko zamenjamo za škodo, ki jo delajo gosenice, vendar jih izda sluz, ki jo puščajo za seboj.
Ukrepanje
Sovražnika se najbolje lotiš tako, da ga preučiš in spoznaš njegove navade. Polži potrebujejo čez dan skrivališče, zato jim lahko nastavimo pasti. To je lahko že navadna deska, ki jo položimo za krajem, pod njo pa nasujemo nekaj otrobov, ki jih prelijemo s pivom. Sredi dneva desko dvignemo in poberemo polže, ki so se tja zatekli, čez čas pa se bo njihovo število občutno zmanjšalo. Nastavljene vabe jih bodo tudi preusmerile z naših gredic z vrtninami, pomembno pa je, da se polžev lotimo že takoj spomladi. Da bo polžev manj, lahko poskrbimo tudi s sajenjem rastlin, ki jih bodo bodisi odvračale bodisi privlačile. Takšne so kalifornijski mak, kapucinka, žajbelj, drobnjak, ognjič, pelin in rožmarin, s saditvijo hrena in žametnic pa bomo preusmerili njihovo pozornost. Posadili jih bomo na robu gredic, pomaga pa tudi trošenje posušenih delov omenjenih rastlin po poteh med gredicami in tudi med samimi vrtninami.
Polže odvračajo tudi listi in les navadnega bezga, ki ga razdrobimo z vrtnim drobilnikom in potresemo po gredicah podobno kot vrtno zastirko. Branike pred polži lahko naredimo tudi iz smrekovih iglic, apna in preslice, v trgovini pa so v prodaji tudi posebni geli, ki imajo podobno delovanje. Naši zavezniki proti polžem so lahko tudi nekatere živali. Krastače so vsestransko koristne, pospravijo pa tudi marsikaterega polža. Podobno velja tudi za plazilce, ježa, rovko in slepca. Na vrt jih bomo privabili s kamnito gomilo, predvsem pa je pomembno, da skrbimo za vrtno higieno z rednim odstranjevanjem plevelnih rastlin in redčenjem gošče, kjer bi se utegnili nastaniti polži.
