Energijsko učinkovitost domačega sistema za ogrevanje lahko povečate, če na radiatorje namestite termostatske ventile. Z nastavitvijo ventila namreč uravnavate temperaturo v prostoru, tako da nastavite želeno stopnjo. Ker se sobe običajno segrejejo počasi, vam priporočamo, da ventil nastavljate takrat, ko je gretje že priključeno več ur. Tako bo temperatura v prostoru že stabilizirana in se boste lažje odločali, za koliko jo lahko zmanjšate.
Delovanje termostatskega ventila
V termostatski ventil je vgrajeno posebno tipalo, ki se na temperaturne spremembe v prostoru odziva tako, da odpre oziroma zapre dotok vroče vode v radiator. Tipalo je običajno polnjeno s plinom, tekočino ali voskom, ki se jim ob spremembi temperature spremeni prostornina. Prek mehanizma, ki sestavlja tipalo, se sprememba prenese na ventil, tako da se ta ob povišanju temperature v prostoru zapre ali odpre. Višino temperature lahko nastavimo s termostatsko glavo, ki primerja temperaturo, zaznano s tipalom, in nastavljeno vrednost − glede na to pa potem uravnava toploto v sobi.
Temperaturne oznake na termostatski glavi (običajno od 1 do 6) ne pomenijo dejanske temperature v prostoru, temveč določajo intenzivnost gretja posameznega radiatorja. Dejanska temperatura pa je odvisna od pretoka zraka okoli grelne naprave, temperature vode, velikosti prostora in ne nazadnje od izolacije oziroma toplotnih izgub skozi stene, okna in vrata. Zaradi tega je pametno, da radiatorjev ne prekrivajte in da nastavite ventil v vsaki sobi posebej, pri tem pa opazujete stanje v prostoru več dni.
Kako nastavite ventil?
Če sta v prostoru dva radiatorja, ju uskladite. Najprej oba nastavite na isto stopnjo, nato pa naslednji dan po potrebi zmanjšajte temperaturo na tistem radiatorju, ki je vgrajen v hladnejšem delu sobe. Morali boste malo eksperimentirati, da ugotovite, kje boste v praksi lahko zmanjšali toplotne izgube.
V tistem prostoru, kjer je nameščen sobni termostat, radiatorskega termostatskega ventila ne smete vgraditi. Ventil, ki radiator ugasne, ko je ogret na nastavljeno temperaturo, namreč zmede sobni termostat, saj slednji misli, da je soba hladnejša kot v resnici.
Ogrevanje vode in sobni termostat
Izredno pomembno je, da lahko temperaturo tople vode v grelniku uravnavate ločeno od centralnega ogrevanja. Na dnu grelnika naj bo zato ravno tako termostat, ki bo nadziral temperaturo vode v notranjosti, da se ne bo povzpela nad priporočenih 60 stopinj Celzija. Sobni termostat in termostat na grelniku vode naj bosta zvezana skupaj po načinu blokade (interlock). To pomeni, če so bivalni prostori in voda v grelniku ogreti na isto temperaturo, se bo grelnik avtomatično izključil.
