Celostna prenapetostna zaščita danes postaja standard in nuja praktično vsakega objekta, razvoj elektronike in ne nazadnje tudi podnebne spremembe pa še dodatno pospešujejo zahteve po čim bolj kakovostni in učinkoviti zaščiti pred posledicami udarov strel in različnih prenapetosti, ki nastajajo znotraj elektroenergetskega sistema. Iskra zaščite je tako danes zaradi svoje usmeritve v lasten razvoj eno vodilnih evropskih podjetij na tem področju, vse večjo veljavo pa dobiva tudi doma. Zaradi uspešnosti podjetja, kar pa je še posebno razveseljivo, tudi zato, ker se slovenski trg in potrošnik vse bolj zavedata pomena in nuje celovite prenapetostne zaščite. Karikirano rečeno: tako kot so nujne varovalke, tako je v vsakem nizkonapetostnem sistemu potrebna tudi prenapetostna zaščita, in to celovita, kar pomeni I., II. in III. razred zaščite. O podjetju, uspehih in predvsem prenapetostni zaščiti smo spregovorili z izvršnim direktorjem podjetja Goranom Vučiničem, ki skupaj s tehničnim direktorjem Rankom Pešičem vodi podjetje Iskra zaščite. Tako Goran Vučinič pripoveduje:
»Razvoj našega podjetja je potekal v več fazah. V devetdesetih letih je razvoj primarno temeljil na razvoju prenapetostnih zaščit za telekomunikacijska omrežja. Leta 1998 smo razvoj usmerili v prenapetostno zaščito za nizko napetostna elektroenergetska omrežja. Tretji mejnik je bilo leto 2007. Tedaj se je konsolidiralo lastništvo podjetja in začeli smo dodatno vlagati v razvoj prenapetostnih zaščit za srednje napetostne vode, hkrati pa intenzivneje vlagamo v razvoj prenapetostne zaščite za informatiko in druge nove programe. Zadnji in najpomembnejši mejnik je leto 2010, ko smo prišli na trg z novo družino izdelkov Safetec, ki so na svojem področju trenutno najboljši izdelki na svetu. S temi izdelki smo prehiteli vso konkurenco, ki večinoma prihaja iz Nemčije.«
Safetec
Kaj pa je Safetec?
»Vse prenapetostne zaščite imajo slabost, to pa je, da niso odporne proti prenapetostim majhnega porasta, ki lahko trajajo dlje časa. V smislu prenapetosti dlje časa pomeni nekaj sekund ali celo minut. V takšnem primeru se prenapetostna zaščita odklopi iz omrežja, za kar poskrbi termični odklop znotraj same zaščite. Zaščita Safetec je imuna za take prenapetosti in je zato njena življenjska doba, rok trajanja v normalnih razmerah neomejen in deluje po naših preizkusih in izračunih brez težav vsaj 20 let. Temeljni problem je, da je trenutnih prenapetosti majhnega porasta v omrežju vse več zaradi vse več električnih porabnikov in kompleksnejšega elektro-energetskega sistema, ki sam producira tovrstne motnje. Zato je to glavna prednost te zaščite. Je pa klasično namenjena zaščiti pri nizki napetosti.«
Rešitve za zaščito električnih in elektronskih naprav so bile leta 1989 relativno skromne. Vsako leto pa so bile zahteve večje zaradi razvoja elektronskih naprav. Leta 1989 ste, karikirano rečeno, ščitili le televizorje in žarnice, danes pa je to področje nekaj povsem drugega.
»Dejansko so tu trije elementi. Zahtevnost aplikacij je povsem drugačna, kot je bila pred dvajsetimi leti. Včasih smo imeli nekaj klasičnih objektov, predvsem stanovanjskih, poslovnih in industrijskih, ki jih je bilo treba zaščititi. Danes pa imamo vse več različnih objektov in elementov, ki so izpostavljeni udaru strele. Na primer bazne postaje, fotovoltaične in vetrne elektrarne, oddajniki, hidroelektrarne in številni drugi, ki so zaradi izpostavljenosti zelo dovzetni za prenapetosti, do katerih lahko pride zaradi strele ali večjih napak v omrežju. To pomeni, da se je število različnih aplikacij uporabe drastično povečalo. Danes uporabljamo tudi vse več elektronskih naprav v proizvodnji, pisarnah in tudi v domačem okolju. Elektronika je izjemno občutljiva za prenapetosti, včasih pa so bile naprave veliko bolj robustne, bolj mehanske in tako tudi bolj odporne proti prenapetostim. Na primer električni števci. Včasih so bili mehanski in so bili praktično povsem odporni priti določenim vplivom zaradi prenapetosti, danes pa so elektronski z zajemanjem podatkov, daljinskim odčitavanjem, komunikacijo, kar s seboj prinese tudi večjo občutljivost. Ne pozabimo, da je za varnost števca odgovoren uporabnik, zato morebitna škoda v celoti pade nanj. Danes poleg morebitne škode zaradi udara strele, ko izgubimo samo napravo, vrednost naprave dodatno dviguje izgubljeni čas, ko ta naprava ne deluje. V industriji ali v domači hiši. V industriji je to čas, ko naprava ne deluje in nastane škoda zaradi izpada dohodka podjetja, doma pa čas, ki ga moramo porabiti za odpravo škode. In čas je vse bolj dragocen. Tretja stvar pa so podnebne spremembe. Nevihtnih dni imamo zaradi podnebnih sprememb vse več in posledično tudi ekstremnih dogodkov. Vse to je vplivalo na pospešen razvoj elementov prenapetostne zaščite.«
Iskra zaščite vsako leto nastopa na mednarodnih sejmih elektrike in elektronike. Tam ste zelo prepoznavni, zanimivo pa je, da vsako leto pripravite tudi posebno publikacijo v več tujih jezikih, v kateri obravnavate številne tehnične probleme. Kaj pomeni za podjetje, kot je vaše, nastopanje na takih sejmih?
»Kriza oziroma recesija, ki se je začela leta 2008 oziroma v naši panogi leta 2009, je pripeljala do tega, da so podjetja začela drugače gledati na stroške in tudi na aktivnosti na trgih. Tako so sejmi postali kraj, ki je najbolj optimalen za organizacijo številnih sestankov s potencialnimi in tudi obstoječimi kupci. Tudi zaradi tega izdajamo Surge Protection Magazine, strokovno publikacijo, namenjeno našim kupcem in uporabnikom naših prenapetostnih zaščit, v kateri poudarjamo in se ukvarjamo predvsem z najbolj aktualnimi težavami na tem področju. Jih razlagamo in tudi svetujemo, kako jih rešiti. Dejansko pa lahko na tak način v tujini delujemo samo pod pogojem, da je to del celovite strategije. Pri nas ta zajema intenzivno investiranje v razvoj in v prodajo oziroma marketing. Prednost lastne blagovne znamke je sestavljena iz obojega. In delo za lastno blagovno znamko dolgoročno prinaša uspeh. Če pogledamo na krizo: kdo je preživel? Vsa tista podjetja, ki so veliko vlagala v kakovost izdelkov in razvoj na eni strani in v marketing ter blagovno znamko na drugi strani.«
V Sloveniji nimate konkurence. Kaj pa pomeni Iskra zaščite danes v svetovni proizvodnji prenapetostne zaščite?
»Iskra zaščite pomeni v tujini resnega igralca na trgu, ki je usmerjen predvsem v določene nišne trge prenapetostnih zaščit. In veljamo za strokovno kompetentno podjetje, ki zagotavlja ene najboljših rešitev na tem področju. Glede na to se postavljamo ob bok vsem najmočnejšim podjetjem na trgu prenapetostnih zaščit, ki v glavnem prihajajo iz Nemčije.«
Trženje prenapetostne zaščite
Kako je s trženjem prenapetostne zaščite? Občutek imam, da je tukaj več težav. Zakonsko je urejeno, da morajo imeti vsi javni objekti prenapetostno zaščito vseh treh razredov, izvajalci pa pogosto prenapetostnih zaščit ne vklopijo v izvedbo.
»To je zelo odvisno od trga do trga. V tem smislu je Slovenija nekje v sredini. Zahodne države imajo na tem področju že razvite trge in standarde in tam ni nobenih dilem. Prenapetostna zaščita je tam tako samoumevna kot varovalka. Včasih so bile namreč težave tudi na področju varovalk. Ko je prihajalo do uporabe več naprav in je bila verjetnost napak v smislu kratkega stika večja, se je število varovalk povečalo in so se sistemi izboljšali. Enako je in bo tudi na področju prenapetostne zaščite. V Sloveniji smo nekje na sredi poti. V uvajanju vsega tega pa ni dovolj le volja enega podjetja, ampak bi morale pri ozaveščanju sodelovati predvsem zavarovalnice, država na drugi strani in tudi ponudniki storitev in izdelkov. V zavarovalnicah za zdaj še ni vzpostavljeno tako kakovostno sodelovanje kot na primer v Nemčiji, kjer zavarovalnice redno najemajo proizvajalce tudi kot eksperte za preučevanje določenih situacij. Pri nas je za zdaj vse skupaj rešeno še bolj pavšalno, je pa vsako leto boljše in prepričan sem, da bo to področje tudi v Sloveniji dobilo pomen, ki mu gre.«
Da bodo zavarovalnice spodbujale uporabo vseh treh razredov zaščite, ki prinašajo dejansko zaščito, ne pa le zaščite tik pred uporabnikom?
»Da. V veliki meri je pri nas edino vprašanje zavarovalnic stranki, ali ta ima prenapetostno zaščito. In se zadovoljijo z odgovorom. Kot pa ste rekli, prinaša varnost le popolna zaščita (I. razred v razdelilni omarici, ki jo upravlja elektropodjetje, II. razred v omarici, kjer so varovalke, in III. razred tik pred uporabnikom, op. p.). Prepričan sem, da bodo tudi zavarovalnice začele bolj spodbujati celovito zaščito. S tem, ko v gospodinjstvu uporabljamo vse več naprav in postaja verjetnost škode vse večja, bo finančna situacija zavarovalnice in tudi uporabnika prisilila k drugačnemu obnašanju. Moram pa poudariti, da je na tem področju že kar nekaj naredila Zavarovalnica Tilia. Letos so spremenili polico za stanovanjsko zaščito in so dali poseben poudarek prenapetostni zaščiti z razlago, kaj je celovita in celostna zaščita.«
Neuspešno izklapljanje
Marsikdo je prepričan, da se bo pred prenapetostjo lahko zavaroval z izklapljanjem naprav. To pa je praktično nemogoče.
»Praktično nemogoče, razen če izklopite vso hišo oziroma stanovanje, pa še pri tem ni mogoče tega storiti enostavno le z izklopom varovalke, ker lahko pride do preskoka, saj so energije pri udaru strele ogromne. Tu govorimo o največji energiji, ki lahko pride v objekt 100 kilo amperov! Za primer, varovalke nam običajno ne pustijo porabe več kot 16 amperov. Poleg tega niste vedno doma. V stanovanju pa niso elektronske naprave le televizor in računalnik, ampak tudi številne druge. Od elektronsko vodenih peči, štedilnikov do pralnih strojev, telefonov in še bi lahko našteval. Napačno je tudi domnevanje, da strela »pride v dom« samo pri direktnem udaru, ki so dejansko redki. Največkrat pride preko udarov v daljnovode, druge napeljave nevaren je celo udar v zemljo v radiju nekaj kilometrov od objekta.«
Trgovci so zbudili nekako lažno upanje, da je za zaščito dovolj le III. razred zaščite, ki sam po sebi naprave ne zaščiti dovolj. Potem pa se širi slab glas o prenapetostni zaščiti kot neučinkoviti, čeprav povsem neupravičeno.
»Trgovci so odličen kraj za promocije izdelkov, žal pa se pogosto odločijo za izdelke, ki jih je najlažje prodati. In to je prenapetostna zaščita III. razreda kot podaljšek. Tukaj so izbrali krajšo pot za prodajo prenapetostnih zaščit in so s tem v nekem smislu naredili določeno škodo celoviti zaščiti. Mi že od vsega začetka podarjamo celostno zaščito in na tem področju nam že sledi kar nekaj trgovcev, vendar je trženje tega težje. Vendar gredo koraki počasi v pravo smer. III. razred se je že nekako prijel, II., ki ga je treba namestiti na vsako fazo posebej, je zahteven za trženje, ker zahteva dodatno vgradnjo, ki v preteklosti ni bila običajna, I. razred pa je stvar elektropodjetij, da ga zahtevajo. Ob vsem tem je treba preveriti tudi izvedbo ozemljitve, tako da je vsekakor nujno sodelovanje strokovnjaka. Da preveri, kako je s I. razredom zaščite, ali je še uporaben ali ne, da svetuje in namesti II. razred ter svetuje, katere naprave in kako jih zaščititi s prenapetostno zaščito III. razreda. Tu imamo namreč več možnosti. Zaščite s podaljški so dobra rešitev, vendar lahko napačna uporaba prinese določene težave. Zato je včasih na bolj kompleksne naprave, na primer toplotne črpalke, plinske peči in podobne naprave, ki so zaradi elektronike posebno občutljive, bolje namestiti druge izvedbe prenapetostne zaščite III. razreda. Zato mora to opraviti strokovnjak, ki naj preveri tudi ozemljitev, ki je lahko, če je slabo izvedena, ne glede na udar strele, smrtno nevarna. Strokovnjak vam tudi svetuje, kako izboljšati vse skupaj. Vse to je celostna zaščita.«
Pravite, da mora to opraviti strokovnjak. Kdo pa je to? Električar? Dejstvo je, da je vaš najboljši tržnik dober električar, ki bo poskrbel za pravilno namestitev.
»Imamo nekaj svojih podizvajalcev, nekaj elektroinštalaterjev, ki so zelo dobri izvajalci. Zato strankam priporočamo, da se obrnejo na nas, in jim potem glede na lokacijo priporočimo izvajalca ali pa sami prevzamemo stranko. Danes vam nihče ne bo vgradil elektronapeljave brez varovalk. In zakaj bi vam potem nekdo napeljal elektriko in celotni sistem brez celovite prenapetostne zaščite? To je danes enostavno nujnost in standard, ki ga zahtevajo sodobne elektronske naprave. Električarji imajo danes že več znanja o teh napravah, žal pa jih nekateri še podcenjujejo.«
Prenapetost je v 20 letih prehodila ogromne korake. Kam bo šla naprej? In tudi Iskra zaščite? V smislu uveljavljanja zaščite in samega podjetja?
»To je trg, ki raste. To lahko slutimo tudi po tem, da se vsi veliki proizvajalci elektroenergetske opreme nizke in srednji napetosti tudi usmerjajo v te programe. Ta trg je zanimiv tudi zaradi Azije, kjer je zaradi podnebnih razlogov še več razlogov za uporabo te zaščite. Ta trg je zanimiv s stališča geografske razširitve, zanimiv pa je tudi zaradi samega razvoja elektroenergetskega sistema, ki bo postal še bolj kompleksen, kot je bil do sedaj. Na eni strani imamo razpršene uporabnike z veliko elektronike, ki se na različne načine vklapljajo, na drugi strani razpršene vire vse od klasičnih do fotovoltaike, vetrnih, hidro in drugih central. Ta sistem je izjemno občutljiv za zunanje motnje in vsaka prekinitev lahko pomeni težave, po drugi strani pa bolj kot je kompleksen sistem, več nastaja prenapetosti znotraj njega. Prenapetostna zaščita nas ne ščiti le pred prenapetostjo zaradi strel, ampak tudi pred prenapetostmi, ki nastajajo znotraj sistema, in teh je v modernem elektroenergetskem sistemu že več kot 75 odstotkov. Trg postaja vse bolj perspektiven, njegova prihodnost pa je v elektroniki, se pravi zaščiti z uporabo elektronike in s tem boljši indikaciji, kaj se dogaja, ko se zgodijo dogodki prenapetosti. Mi tako prihajamo na trg s kompletno novo serijo, določenimi števci strele, ki bodo pokazali, kaj se dogaja. Na trg prihajajo izdelki za daljinski nadzor in odčitavanje, kaj se dogaja ob prenapetosti. Z daljinskim nadzorom lahko dobimo kakovostne informacije in skozi statistiko lahko ugotavljamo, kje in kakšne zaščite so potrebne. Po tej poti gre naše podjetje. Za čim večjo in optimalno izvedeno rešitvijo pred prenapetostjo.«
