Vitraž mora imeti svetlobo; brez nje je siv in pust, saj zaživi šele s svetlobo in je zato v vsakem trenutku dneva drugačen. Ni lepšega pogleda kot živopisnost vitraža, ki ga boža sončna svetloba. Mogoče je vitraž tudi zato poimenovan kar »slikanje s svetlobo«.
Vitraž ima dolgo in bogato zgodovino, vezano predvsem na tradicionalna okna v cerkvah, katedralah in v dvorcih. Najstarejši primerki vitraža so steklene pregrade oken na bazilikah iz 4. in 5. stoletja, zlata doba vitraža sega v 12. do 16. stoletje, potem je doživljal zatone in ponovne vzpone, korenite spremembe pa je doživel s spremembo tehnologije, ki uporablja namesto svinčenih trakov bakreno folijo (tiffany).
Klasični vitraž, vitraž tiffany in lažni vitraž
Poznamo tri vrste vitraža: klasični vitraž, vitraž tiffany in lažni vitraž. Klasični vitraž nastane s spajanjem raznobarvnega stekla s pomočjo svinčenih profilov. Uporablja se večinoma za okna in vrata. Ker svinec ni nosilen element (na toploti se mehča), so večji po navadi podprti z nosilno konstrukcijo. Danes to tehniko uporabljamo le še izjemoma, največ v restavratorstvu starih vitražev.
Vitraž tiffany je novejša tehnika z bakrenimi trakovi, s katerimi koščke stekla oblečemo in potem zacinimo. Omogoča oblikovanje iz manjših koščkov stekla in ni vezana samo na ravno površino, kot so okna, vrata, pregrade, temveč s to tehniko lahko ustvarjamo tudi uporabne predmete in skulpture (luči, razni umetniški predmeti, nakit).
Lažni vitraž spominja na klasični vitraž. Videz vitraža dajejo na steklo nalepljeni svinčeni ali bakreni samolepilni trakovi ali s konturami za steklo narisan vzorec vitraža. Pri tem stekla ne režemo, vmesne prostore pri vzorcu pa pobarvamo. Pri tem gre bolj za dekorativen element in videz, saj princip vitraža, tj. sestavljanje iz koščkov stekla, tukaj ni uporabljen.
VItraž na vratih – brez orodja za rezanje stekla in spajkalnika
Prikazujemo, kako naredimo imitacijo vitraža, tako imenovani lažni vitraž, in to brez orodja za vitraž ter brez znanja rezanja stekla in spajkanja. Ker smo delali vitraž na temnih vratih, smo na vrata nalepili ogledalo in imitacijo vitraža naredili kar na njem. V tem primeru ogledalo poskrbi za svetlobo. Ker je površina velika, smo kombinirali samolepilno transparentno folijo in barvo za steklo. Za pregrade smo uporabili svinčeni samolepilni trak. Delo je enostavno in gre hitro od rok.
Potrebujemo:
• ogledalo,
• samolepilni svinčeni trak 6 mm,
• samolepilne transparentne folije,
• flomaster,
• barve za steklo in čopiče,
• olfa nož, ravnilo, gladilko,
• fasete, lepilo,
• krpo.
Postopek
1. Najprej zamisel skiciramo. Naredimo več enakih skic in jih nato različno pobarvamo, da dobimo predstavo, kako bo videti vitraž.
2. Nato na papir naredimo načrt v razmerju 1 : 1 in ga prenesemo še na ogledalo.
3. Načrt razrežemo, dele polagamo na samolepilno folijo in razrežemo z olfa nožem. Šele nato odstranimo zaščitni sloj papirja in prilepimo na steklo. Pogladimo z roko in nato še s krpo.
4. Nekatere dele poslikamo z barvo za steklo, ki se suši na zraku.
5. Na fasete nanesemo lepilo za steklo in jih namestimo v označeno polje.
6. Preden začnemo lepiti svinčeni trak, naj mine vsaj 24 ur, da se bosta lepilo in barva zasušila.
7. Trak lepimo tako, da sproti odstranjujemo zaščitni beli trak. Trak z eno roko raztegujemo, napenjamo (pomembno za zaokrožene linije), z drugo roko pa ga s pritiskom prsta lepimo ob steklo. Na koncu pogladimo še s plastično gladilko. Na spojih se trak lahko prekriva in tvori debelejšo plast, saj je podobno tudi pri vitražu, kjer so zacinjeni spoji debelejši.
8. Čistimo z vodo in detergentom za posodo. Po čiščenju površino takoj obrišemo z mehko krpo do suhega.