Za vse omenjene razpise bo letos na voljo 11,8 milijona evrov, medtem ko je bilo lani za nepovratne spodbude namenjenega bistveno več denarja – 22,8 milijona evrov. Franc Beravs, direktor Eko sklada, je ob tem pojasnil, da so lahko za nepovratne finančne spodbude v lanskem letu namenili skoraj še enkrat več denarja na račun velikih zavezancev (distributerjev energentov), ki niso pripravili lastnih projektov za spodbujanje učinkovite rabe in uporabo obnovljivih virov energije. Letos naj bi te programe izvajali sami, zato bodo imeli na Eko skladu na voljo toliko manj denarja.
Ob tem sogovornik predvideva, da bodo na račun novega energetskega zakona v letošnjem letu dobili še nekaj denarja in tako povečali za letos predvideno vsoto. Ti podatki bodo znani predvidoma aprila, ko bodo tudi vedeli, za koliko bodo lahko oplemenitili omenjeni znesek. Vendar sogovornik ob tem meni, da je najpomembnejše to, da je država zagotovila kontinuiteto dodeljevanja nepovratnih spodbud, saj vsaka prekinitev povzroči precej neprijetnosti in zmede. Prav tako upa, da bo tudi letos dovolj denarja za vse prosilce nepovratnih spodbud in tudi za najemnike ugodnih okoljskih posojil, ki jih prav tako dajejo na Eko skladu.
Država »primakne« do 25 odstotkov denarja za naložbo
Za občane je tako kot lani najpomembnejši javni poziv (12SUB-OB12) za nepovratne finančne spodbude za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energetske učinkovitosti stanovanjskih stavb.
V sklopu tega poziva lahko občani zaprosijo za nepovratne finančne spodbude za naslednje ukrepe, in sicer za:
– vgradnjo solarnega ogrevalnega sistema,
– vgradnjo toplovodne kurilne naprave za centralno ogrevanje na lesno biomaso,
– vgradnjo toplotne črpalke za ogrevanje sanitarne tople vode in/ali centralno ogrevanje stanovanjske stavbe,
– priključitev na daljinsko ogrevanje na obnovljiv vir energije ob prvi vgradnji sistema centralnega ogrevanja v starejši stanovanjski stavbi,
– vgradnjo lesenega zunanjega stavbnega pohištva v starejši stanovanjski stavbi,
– toplotno izolacijo fasade starejše eno- ali dvostanovanjske hiše,
– toplotno izolacijo strehe ali stropa proti neogrevanemu prostoru v starejši eno- ali dvostanovanjski stavbi,
– vgradnjo prezračevanja z vračanjem toplote odpadnega zraka,
– gradnjo ali nakup nizkoenergijske in pasivne stanovanjske stavbe,
– nakup stanovanja v večstanovanjski stavbi, zgrajeni ali preurejeni v pasivnem energetskem razredu.
Za večstanovanjske stavbe (13SUB-OB12) je mogoče pridobiti nepovratna sredstva Eko sklada za:
– toplotno izolacijo fasade,
– toplotno izolacijo strehe ali stropa proti neogrevanemu prostoru,
– vgradnjo naprave za centralno ogrevanje na obnovljiv vir energije,
– vgradnjo termostatskih ventilov in hidravlično uravnoteženje.
Javni poziv 15SUB-EVOB12 je namenjen za dodelitev nepovratnih finančnih spodbud pri nakupu električnih vozil. Javni poziv z oznako 16SUB-EVPO12 pa je namenjen pravnim osebam, in sicer prav tako za nakup električnih vozil. Podjetja, ki se ukvarjajo z javnim prevozom potnikov, lahko zaprosijo za nepovratno spodbudo za vozila na stisnjen zemeljski plin ali bioplin (oznaka poziva 17SUB-AVPO12).
Tako pri eno- in dvostanovanjskih stavbah kot pri večstanovanjskih blokih je za posamezen ukrep mogoče prejeti finančne spodbude do višine 25 odstotkov priznanih stroškov naložbe,vendar je pri vsakem ukrepu natančno navedeno, kaj vse sodi pod stroške posameznega ukrepa. Pri nakupu električnih vozil tako za fizične kot pravne osebe je najvišji znesek spodbude omejen na 5000 evrov, pri vozilih za javni prevoz potnikov pa so spodbude odvisne od kategorije vozila, največja spodbuda znaša 15.000 evrov. Kot pravi Franc Beravs, lahko občani kot tudi pravne osebe za vse omenjene ukrepe pri njih pridobijo tudi ugodna posojila. Pri višjih zneskih naložbe lahko zaprosijo tako za nepovratno spodbudo kot tudi za posojilo.
Nepovratna spodbuda in posojilo
Medtem ko so lahko občani lani najeli posojilo in pridobili nepovratno subvencijo v primeru, da so izvedli vsaj tri različne ukrepe in je bila skupna vrednost naložbe vsaj 20.000 evrov, so pogoji za pridobitev letos ugodnejši. Za subvencijo in posojilo hkrati namreč občani lahko zaprosijo v primeru, da bodo izvedli samo en ukrep, ki bo cenovno presegel 10.000 evrov. Zato Beravs pričakuje, da bo med občani več zanimanja tudi za posojila. Ob tem pa dodaja, da posamezen občan ne more hkrati zaprositi za subvencijo in posojilo za isti ukrep, ampak se mora sam odločiti, za kateri ukrep bo najel posojilo, za katerega pa pridobil subvencijo. Če pa je naložba za posamezen ukrep višja od 10.000 evrov, lahko pridobi eno in drugo.
Na Eko skladu tudi opažajo, da se občani precej raje kot za posojila odločajo za nepovratne spodbude, saj v teh kriznih časih neradi najemajo posojila, ampak za naložbe raje porabijo prihranke, če jih seveda imajo. Lani so namreč občanom odobrili samo za okoli 4 milijone evrov ugodnih posojil, minula leta pa tudi do 10 milijonov.
Večje premike opažajo tudi pri sanaciji večstanovanjskih objektov. Leta 2010 so za obnovo večstanovanjskih blokov namenili 2,5 milijona evrov, lani pa denimo že 4 milijone. Prav toliko jih imajo za to namenjenih tudi v letošnjem letu. Beravs pravi, da je napredek na področju obnove večstanovanjskih stavb spodbuden. Najbolj pa so na tem področju aktivni v Mariboru in tudi v osrednjeslovenski regiji.
Tretjina posojil gre za sončne elektrarne
Precej več kot pri občanih je za posojila zanimanja med podjetji. Lani so namreč podjetjem odobrili 21 milijonov evrov za različne projekte s področja učinkovite rabe in obnovljivih virov energije ter za projekte na področju varstva okolja. Pri tem sogovornik opaža, da v zadnjih dveh letih skoraj ni podjetij, ki bi denimo posojilo namenila za povečanje energetske učinkovitosti proizvodnih procesov, ampak denar raje namenjajo za projekte s področja obnovljivih virov energije oziroma za iskanje cenejših energetskih virov. Pri tem izstopajo predvsem sončne elektrarne. Za te namene so odobrili kar tretjino vseh posojil. To so po sogovornikovih besedah sicer varne naložbe, ki prinašajo višje obresti kot v bankah. Vendar bi si sogovornik želel več naložb, s pomočjo katerih bi podjetja zmanjševala rabo energije in povečala kakovost izdelkov.
Namesto v TEŠ 6 v URE in OVE?
Ob zneskih za spodbujanje energetske učinkovitosti in izrabo obnovljivih virov energije, ki jih država namenja za tovrstne naložbe, analize kažejo, da so rezultati teh subvencij spodbudni. Od leta 2008, ko so začeli dajati nepovratne spodbude, so do konca leta 2011 izdali 32.138 vseh odločb (okoli 11.000 so jih morali zavrniti), prosilcem nepovratnih finančnih spodbud pa so nakazali 34,5 milijona evrov denarja, medtem ko je skupna vrednost vseh naložb v omenjene ukrepe od leta 2008 do konca leta 2011 znašala 273,8 milijona evrov. Na račun vseh teh naložb je po ocenah Eko sklada nastalo tudi od 63 do 1338 novih delovnih mest na leto. Z narodnogospodarskega stališča so torej te spodbude vsekakor zelo pozitivne.
Spodbudni so tudi okoljski učinki. Čeprav na Eko skladu še niso izračunali okoljskih učinkov za vsa omenjena leta, so dovolj zgovorni podatki za leto 2010 (za leto 2011 so v pripravi). V tem letu so odobrili 19,6 milijona evrov posojil. Zaradi teh naložb so emisije ogljikovega dioksida v ozračje vsako leto manjše za 9850 ton, več kot 7800 ton so te manjše tudi na račun nepovratnih spodbud (9,9 milijona evrov), ki so jih leta 2010 prejeli občani od Eko sklada. Skupno so torej na račun omenjenih naložb emisije v ozračje manjše za 17.650 ton. Zaradi teh naložb je poraba energije v Sloveniji nižja za 56 GWH na leto, proizvodnja energije iz obnovljivih virov pa je večja za 12 GWh.
To je torej samo nekaj kazalnikov, ki dokazujejo spodbudne učinke sicer ne pretirano velikih zneskov, ki jih za spodbujanje večje energetske učinkovitosti in uporabo obnovljivih virov energije namenja država. Morda ob vseh polemikah v zvezi s TEŠ 6 velja razmisliti, koliko pozitivnih učinkov in novih delovnih mest bi ustvarili, če bi za te in podobne spodbude vložili ali preusmerili denar, predviden za TEŠ 6.