Kaj pa sunki? Najvišja hitrost je bila spet izmerjena na Kredarici, in sicer 51 m/s (po neuradnih podatkih naj bi ponekod izmerili hitrost okoli 60 m/s), to pomeni 183 km/h, 6. in 7. januarja 2012 pa so na Kredarici izmerili najmočnejši sunek do sedaj, in sicer 191 km/h, v krajih pod 500 metrov nadmorske višine pa v Bovcu novembra 2002 in v Vipavi januarja 1996. In kaj to pomeni v kilometrih in morda za jadralce v vozlih? 51 m/s je enako 183,6 km/h oziroma 99 vozlov. To pomeni hitrost, s katero pada padalec v prostem padu ...

Kako močno pa je pihalo letos? Zadnja burja je bila tudi izjemno močna, ob tem pa je še dolgo trajala. Tako so najmočnejši veter med 28. januarjem in 12. februarjem 2012 izmerili na Primorskem. Najmočnejše sunke vetra v tem obdobju smo izmerili v Dolenjah (129 km/h, 35,8 m/s), nad Vipavsko dolino, na merilnem mestu Otlica (127 km/h, 35,2 m/s), na merilnem mestu Škocjan pa le malenkost nižje (125 km/h, 34,7 m/s). Na merilnem mestu Škocjan je to v obdobju delovanja, od septembra 2004, najmočnejši izmerjeni sunek vetra (prejšnji najmočnejši je znašal 114 km/h). Sunke nad 100 km/h so izmerili še na merilni postaji na boji pred Piranom (115 km/h), v Ilirski Bistrici (113 km/h) in na letališču Portorož (107 km/h). Na preostalih merilnih mestih na Primorskem so bili najmočnejši izmerjeni sunki vetra pod 100 km/h (vir: Urad za meteorologijo, ARSO).

Močni vetrovi v Sloveniji

Ostanimo pri burji in vetrovih ter poglejmo nekoliko podrobneje v teorijo meteorologije. Glede močnih vetrov v Sloveniji ločimo tri območja: prvo je tisto, kjer piha burja, drugo je območje severnega fena, tretje območje pa je kar celotna Slovenija, kjer se močan veter pojavlja ob nevihtah. Izjemoma se ob nevihti lahko naredi tudi vrtinčast rušilni veter, ki lahko odkriva strehe in lomi drevesa. Močna burja na Krasu, v Vipavski dolini in Slovenskem primorju piha vsako leto, najpogostejša in najbolj izrazita je pozimi, zmerna burja pa se pojavlja vse leto. Največkrat kot severovzhodnik. Jugo je omejen na obalno območje, drugod po državi v takih primerih piha jugozahodni veter. Čeprav je lahko tudi močan, se po največjih hitrostih ne more primerjati z burjo, lahko pa piha več dni zapored.

Severni fen je značilen za vznožje Karavank, za dolino Save Bohinjke in Dolinke ter Logarsko dolino. Izjemoma lahko doseže tudi rušilne hitrosti, največ škode pa so po izkušnjah naredili vrtinci na steku dolin. Vetrovi so po meritvah najmočnejši v Vipavski dolini in na Krasu, vetrovno zelo obremenjeno območje pa je tudi Gorenjska, posebno po dolinah Save Dolinke in Bohinjke (vir: Veter na Primorskem, Jože Rakovec in Gregor Gregorič, Katedra za meteorologijo, Renato Bertalanič, Mojca Dolinar, Tanja Cegnar in Boris Zupančič, Urad za meteorologijo, Ljubljana 2001).

Tornado in tramontana

Orkanski veter ni le burja, ampak je na morju še močnejša tramontana, ki je v Slovenskem primorju že nekajkrat povzročala zelo velike težave. Na celini pa tornado, ki je tudi že pustošil po Sloveniji, verjetno tudi leta 2008 na Črnivcu, eden največjih tornadov v Sloveniji pa je prizadel območje okoli Črnega Vrha nad Idrijo, 23. avgusta 1986. Od tam je potoval čez Hotedršico, Žibrše, Spodnjo Zaplano in čez Ljubljansko barje do naselja Tomišelj, nastal je ob prehodu hladne fronte okoli 18. ure, posebnih opozorilnih znakov pred neurjem pa ni bilo. Pas viharja je bil dolg kar 34 km, širok pa okoli 100 metrov. Ocenjena hitrost vetra v vrtincu je bila od 216 do 360 km/h. Obseg škode je bil neverjetno omejen, zato pa je bila škoda ponekod izredno velika: hiše brez ostrešja, porušeni zidovi in dimniki, nekatera ostrešja je odneslo celo 200 metrov stran od hiš. Tornado je bolj kot ne izjemen, v preteklosti pa so ga meteorologi zabeležili tudi na Pokljuki.

»Bliže« nam je tramontana, ki velja za enega najmočnejših in najbolj nepredvidljivih vetrov na morju. Izjemno močno so zabeležili avgusta 2008, ko je pihala verjetno ena najmočnejših tramontan v Sloveniji. Orkanski veter je prevračal jadrnice in jih metal na obalo, večji val je v morje potegnil moškega, ki je ob padcu z glavo udaril v drog ograje in utonil.

Fen

Po prehodu vremenske fronte 15. februarja 2012 zvečer je naslednje jutro ponekod na Gorenjskem zapihal močan karavanški fen, ki je povzročil kar nekaj gmotne škode. Najmočneje je pihalo na širšem kranjskem in kamniškem območju, na severu Ljubljanske kotline pa je bil veter znatno šibkejši kot ob fenu 6. januarja letos. Merilna mesta Agencije RS za okolje so namenjena spremljanju vremena za širšo javnost, zato so nameščena v bližini naselij in v naseljih. Ker tok vetra v naseljih močno upočasnijo različne vetrne ovire (drevje, stavbe ...), po navadi ne izmerijo najmočnejšega vetra, ki ob izjemnem vremenskem dogodku nastane na izpostavljenih legah.

Hitrost vetra merimo z elektronskimi anemometri, po navadi na drogovih višine 10 metrov. Podatki se vzorčijo neprestano, shranjujemo pa jih na pol ure ali ponekod vsako uro. Sunek vetra določijo kot trisekundno povprečno hitrost vetra. Najmočnejši veter so 16. februarja izmerili na Kredarici (sunek 139 km/h ali 38,6 m/s) in Krvavcu (sunek 121 km/h ali 33,6 m/s), v nižinah pa pod Karavankami (merilni mesti Brnik in Lesce, 73 km/h ali 20,2 m/s). Tudi v Ljubljani so izmerili relativno gledano precej močan veter (najmočnejši sunek 66 km/h, ki sodi po moči med viharne sunke).

Viharne sunke so izmerili še v Borštu pri Gorenji vasi (68 km/h), na Rudnem polju (66 km/h) in tudi v severovzhodni Sloveniji (na Rogli, Ptuju, letališču Maribor in tudi na skrajnem severu države, na Sotinskem bregu).  Ob vsem tem pa je zanimiva tudi terminska hitrost vetra, ki je 10-minutna povprečna hitrost vetra, izmerjena ob koncu polurnega intervala. Zanimiva je za gradbenike, ker jo lahko primerjajo s projektno hitrostjo, ki jo potrebujejo kot vhodni podatek v svojih izračunih vetrne obremenitve na objekte. Projektna hitrost znaša za večino Slovenije 20 m/s (72 km/h), v višinah pa je višja, tudi do 40 m/s (144 km/h) za npr. Kredarico. Na omenjenih merilnih mestih terminska hitrost nikjer ni dosegla ali celo presegla projektne hitrosti vetra, kar v bistvu pomeni, da pravilno konstruirane in izvedene strehe ne bi smele biti prizadete (vir: Urad za meteorologijo, ARSO).