Na slovenskem trgu je to pilotski projekt, ki temelji na dejstvu, da bodo ljudje v prihodnosti še več pozornosti namenjali ekologiji in bodo zagotovo želeli živeti čim bolj neodvisno od sprememb cen energentov. Gre za klasične zidane hiše, ki dosegajo standarde pasivnih hiš. Podjetje Gradiatim jih kupcem ponuja po ceni 1000 evrov za kvadratni meter, tej ceni pa je treba prišteti še DDV neto tlorisne površine hiše. Kot zagotavlja direktor Peter Sevnik, so z domiselnimi rešitvami zagotovili minimalno onesnaževanje okolja in zanemarljivo odvisnost od ponudnikov električnih, komunalnih in drugih storitev.
Enodružinska hiša je zasnovana v dveh etažah, ki se raztezata na 159 kvadratnih metrov neto tlorisne površine. Postaviti jo je mogoče v vsako urbano naselje, prostorske načrte pa je možno prilagoditi željam strank. Zaradi optimalne velikosti in visoke stopnje energijske samozadostnosti ima zagotovo veliko tržno prednost pred konvencionalnimi hišami, zato lastnik tudi pri poznejši prodaji, če bi se zanjo iz katerega koli razloga odločil, ne bi smel imeti težav. Hiša torej ohranja zelo visoko prodajno vrednost.
Pomemben je tudi podatek, da Eko sklad RS za izvedbo takšne hiše ponuja spodbude, zato so cene primerljive s cenami novozgrajenih montažnih hiš. Zaradi certifikata o pasivnosti objekta je možno pridobiti subvencijo za nizkoenergetske gradnje. Po besedah Sevnika je v letu 2010 znašala subvencija za projektirano hišo 80 evrov na kvadratni meter, kar pomeni, da je lahko investitor za gradnjo hiše skupne neto površine 158,65 kvadratnega metra prejel 12.692 evrov nepovratnih sredstev.
Tiste, ki še vedno oklevajo, ali je odločitev za pasivno hišo modra, bodo v podjetju Gradiatim takoj prepričali. »Zagotovo gre za pametno odločitev, ki se bogato obrestuje,« pravi direktor Sevnik. »V Sloveniji se zaradi potreb v industriji poraba energije vsako leto poveča za štiri odstotke. Proizvodnja električne energije se ne veča tako hitro, zato jo je treba uvažati. Slovenija je tako kot ostale države pred energetsko dilemo, kako z energijo zadovoljiti čim večje potrebe, hkrati pa zmanjšati izpuste toplogrednih plinov in škodljive vplive na okolje. Prava rešitev pri zmanjšanju emisij ogljikovega dioksida je energetsko varčna gradnja. Trenutna stopnja razvitosti tehnologije omogoča cenovno rentabilno gradnjo pasivnih hiš, kar se izkazuje z izvedbo in obratovanjem več kot 12.000 pasivnih hiš, ki so zgrajene večinoma v Evropi. Prihaja čas za naslednji, učinkovitejši korak za merjenje naše ekološke ozaveščenosti. Treba je torej zmanjšati porabo energije v zgradbah in preprečiti nadaljnje onesnaževanje okolja,« še dodaja Sevnik.
Ljudje pogosto menijo, da ime pasivna hiša izhaja iz pasivne izrabe sončne energije, kar pa seveda ni res. Gre zgolj za to, da takšna hiša ne potrebuje aktivnega ogrevalnega sistema. Zgradba in njena funkcija sta popolnoma tradicionalni, višji bivalni standardi pa so zagotovljeni s tehničnimi izboljšavami na ovoju zgradbe in pri hišni tehniki. Pasivna hiša je torej energijsko varčna zgradba, pri kateri je ugodno bivalno okolje zagotovljeno brez običajnih ogrevalnih sistemov ali klimatskih naprav. Letna potrebna toplota za ogrevanje zgradbe je lahko največ 15 kWh na kvadratni meter. To veleva mednarodni dogovor, ki velja v vseh državah. Potrebna toplota za ogrevanje se v pasivne hiše dovaja prek prezračevalne naprave, ki sočasno zagotavlja tudi vračanje toplote izrabljenega zraka, pravijo v podjetju Gradiatim.
