Eno stanovanje, en kotel
Pogojev za takšen način sanacije obstoječega dimnika je več. V obstoječem dimniku, v katerega se vstavi novi koaksialni dimnik, ne sme biti priključene nobene druge naprave (peči ali nape), ki bi vnašala v dimnik razne nečistoče. Obvezna je izdelava projekta, ki ga naredi projektant na podlagi podatkov, kot so popis vsebine, tehničnih podatkov, varnostnih zahtev, stroškov, izbira kotla, podatki o kotlu. Projekt je obvezen vedno, ko se odločimo za prehod s klasičnega kotla na prisilni vlek. Potem sledita izvedba po projektu in na koncu dimnikarski pregled pred uporabo.
Dimnikarsko podjetje dobi v vpogled celoten projekt in vse podatke, izvajalec montaže pa mora dati tudi izjavo o ustreznosti naprave in dimovoda, ki sedaj deluje kot popolnoma zaprta naprava. V primeru, da je obstoječ dimnik dovolj velik, lahko rešimo dotok svežega zraka po dimniku, v katerega smo predhodno vgradili cev za odvod dimnih plinov. Druga možnost pa je tudi ta, da cev za zajem svežega zraka speljemo s stene fasade. Na tak način lahko priključimo tudi več kotlov, vendar identičnih, vse povezave s kakovostnim dimnikom pa morajo biti zrakotesne.
Fasadni dimniki
Druga možnost, ki se tudi uporablja v etažnih stanovanjih, je dimnik, ki ga naredimo na novo po zunanji strani fasade. Dimnik mora biti sestavljen iz originalnih elementov, ki jih ponujajo proizvajalci kotlov, vsebuje pa tudi element, ki omogoča, da peč dobi svež zrak takoj pri izhodu dimovoda na fasado. Vgrajen je klasično do vrha strehe. Ta oblika dimnika po zunanji fasadi je uporabna, vendar estetsko sporna. Izpuh, ki ga izpeljemo samo skozi fasado na prosto, pa je omejen z močjo peči, in sicer do 11 kW.
Najelegantnejše rešitve predstavlja montaža kondenzacijskih peči, ki so na pohodu zadnjih nekaj let. Ob sistemu izgorevalnega zaprtega kroga so namreč uvedli tudi kondenzacijsko tehnologijo. V dimnih plinih se nahaja voda v obliki vodne pare, ki se pozimi vidi kot meglica. V vodni pari se skriva dokaj veliko energije. Inženirji so zaradi boljšega izkoristka kotla razvili tak proces izgorevanja, kjer se vodna para še dodatno ohladi in odda svojo energijo. Prav tako so z nastankom koaksialnih dimnikov nastale še dodatne prednosti, namreč hladen zrak se že na poti do peči nekoliko ogreje, dimni plini pa se dodatno ohladijo. Tak dimnik deluje kot rekuperator energije.
Razlika med klasičnimi in kondenzacijskimi kotli je tudi v temperaturi dimnih plinov. Klasična naprava spušča v dimnik temperaturo okoli 150 stopinj, kondenzacijska pa okoli 60 stopinj Celzija. Nižja temperatura izgorevanja predstavlja tudi manjši izpust dušikovih oksidov. Edino, kar je treba dodatno izdelati, je odtok kondenzata iz dimnika in plinske peči, izkoristki so precej boljši, ker pa dimni plini skoraj ne vsebujejo vodne pare, so izjemno lahki, kar pomeni, da to praktično omogoča veliko dolžino dimniških cevi. Seveda ob tem po vsej dolžini dimnika kondenzira vodna para in temu primeren mora biti tudi dimnik. Pri klasičnih napravah je bil dimnik aluminijast, danes pa se za kondenzacijske peči uporablja samo plastika in nerjaveče jeklo. Če se za sanacijo odloči več stanovalcev v istem bloku, je mogoče izdelati tudi dimnik za več uporabnikov hkrati. V en dimnik je lahko priključenih več peči in to so tudi najbolj elegantne rešitve, Vaillantove peči na primer omogočajo do pet naprav v enem idealnem dimniku.
Projekt je obvezen
Odločitev za zamenjavo plinske peči nikakor ne predstavlja posebnega problema, svetujemo pa vam temeljit premislek in uskladitev lastnikov stanovanj v isti liniji ter predvsem strokovno sodelovanje dobrega projektanta in izvajalca, ki bo nemalokrat poskrbel za praktično vse. Za predstavitev in svetovanje glede možnosti, za projekt oziroma projektanta in kakovostno izvedbo. Nikakor ne pristanite na približne rešitve, kajti te se vam lahko prej ali slej maščujejo. V obliki tega, da ne boste dobili dimnikarskega soglasja, ali celo kakšnih drugih večjih in nevarnejših težav.
Strokovno svetovanje: Gregor Tošnjak, Servis plinskih aparatov Tošnjak, d.o.o., Galičeva ulica 28, 1000 Ljubljana (http://www.tosnjak.com/)