Skeletna hiša in celulozni kosmiči
Stanovanjska hiša Bojana Juda iz Grada na Goričkem je izdelana po sistemu skeletne gradnje. V 146 kvadratnih metrov veliki hiši, zgrajeni v prvi polovici lanskega leta, živijo trije stanovalci. Lesen skelet hiše je obdan s 6 centimetrov debelimi ploščami Agepan THD, med njimi pa je izolacija iz celuloznih kosmičev. Celulozne kosmiče, ki so jih vpihovali za 1,6 centimetra debelo ploščo Agepan DWD, so uporabili tudi pri izolaciji strehe.
Za ogrevanje hiše uporabljajo kaminsko peč na pelete Haas VND Sohn. Do sredine letošnjega februarja so Jugovi za ogrevanje porabili 1100 kilogramov peletov, za ogrevanje tople vode pa še približno 700 kilogramov. Za ogrevanje vode v polletnem času uporabljajo električni bojler (300 litrov), v hiši pa je vgrajen tudi električni grelnik Vailiant (moč 12 kW). Hišo prezračujejo s pomočjo centralnega sistema prezračevanja z rekuperacijo toplote. Na oknih so rolete, ki so predvsem dodatek pri poletnem hlajenju hiše.
Izolacija pod in med betonsko ploščo v kleti
Andreja in Jože Šmid z Dola pri Hrastniku skupaj s še dvema družinskima članoma živita v novi, 137 kvadratnih metrov veliki družinski montažni hiši, zgrajeni leta 2010. V stenah te hiše je 36 centimetrov debel sloj celuloznih kosmičev in šest centimetrov izolacije iz lesnih vlaken. Pod strešno kritino je vpihan 40 centimetrov debel sloj celuloznih kosmičev. Za dobro toplotno izolacijo kleti so pod betonsko ploščo izolacijske plošče XPS, med ploščo pa so vgradili 6 centimetrov debele izolacijske plošče EPS.
Za ogrevanje hiše uporabljajo toplotno črpalko Termotehnika (zemlja-voda) z nazivno močjo 3,5/3,9 in grelnim številom 3,9/4,3. Z isto toplotno črpalko ogrevajo tudi toplo vodo, ki jo shranjujejo v 300-litrskem bojlerju. V hiši imajo vgrajen tudi centralni sistem prezračevanja z rekuperacijo Drexel&Weiss z visokim izkoristkom. Na vseh oknih so tudi zunanja senčila. Tako kot pri hiši sta lastnika tudi pri nakupu gospodinjskih aparatov izbirala med najbolj varčnimi, takimi, ki porabijo manj električne energije in tudi manj vode.
Toplotna črpalka ogreva hišo in toplo vodo
Jelka Kolarič in Silvan Urbančič iz Kobarida sta leta 2010 zgradila 114 kvadratnih metrov veliko montažno stanovanjsko hišo. Konstrukcija je napolnjena s 36 centimetrov debelim slojem celuloznih kosmičev in 6 centimetrov debelim slojem lesnih vlaken, medtem ko je pod strešno kritino vpihan 36 centimetrov debel sloj izolacije iz celuloznih kosmičev. Pod kletno betonsko ploščo sta dva sloja izolacije, in sicer 3 centimetre debela izolacijska plošča EPS in 20 centimetrov debela izolacijska plošča XPS.
Hišo ogrevajo s toplotno črpalko Vaillant (zemlja-voda) z nazivno toplotno močjo 5,9 kW in grelnim številom 4,3. Z isto napravo ogrevajo tudi toplo vodo, ki je shranjena v 200-litrskem zalogovniku. Stalen dovod svežega zraka zagotavlja centralni prezračevalni sistem z rekuperacijo toplote Drexel&Weiss. Za hlajenje hiše v poletnem času, kadar je to potrebno, poskrbijo z odpiranjem oken, na katerih so z notranje strani nameščena tudi senčila. Pri gradnji hiše niso pozabili na deževnico. Ta se zbira v cisterni s prostornino 5 kubičnih metrov, uporabljajo pa jo predvsem za zalivanje.
Pod streho pol metra izolacije
Hiša Jaris iz Škofljice pri Ljubljani je 151 kvadratnih metrov velika enodružinska hiša, izdelana po sistemu skeletne gradnje. V njej živi pet stanovalcev. Zgrajena je bila v letošnjem letu. Zunanje stene te hiše so debele 43 centimetrov in so sestavljene iz različnih slojev izolacijskih materialov, izdelanih na osnovi lesa. Podobno je tudi z izolacijo strehe, ki je prav tako sestavljena iz več slojev različnih izolacijskih materialov na osnovi lesa. Debelina izolacije pod strešno kritino dosega kar 51 centimetrov.
Hišo in sanitarno vodo ogrevajo s pomočjo toplotne črpalke Termotehnika z nazivno toplotno močjo 4,8/5,3 in grelnim številom 3,5. Za dovod svežega zraka je vgrajen centralni sistem prezračevanja z rekuperacijo toplote. Na oknih so zunanja senčila, ki v vročih poletnih dneh preprečujejo pregrevanje notranjosti. Hiša ima vgrajen sistem za zbiranje deževnice s 7,5 kubičnega metra velikim rezervoarjem. Deževnico uporabljajo tako za zalivanje vrta kot tudi za pranje avtomobilov in splakovanje stranišča.
Zemeljski kolektor, centralni vlažilni sistem v masivni hiši
Mateja Beras Štesl iz Hoč pri Mariboru živi z družino v 172 kvadratnih metrov veliki stanovanjski masivni hiši, ki je bila zgrajena v letu 2011. Kljub klasičnemu načinu gradnje je ta hiša zelo varčna, saj so po podatkih prijaviteljice v štiričlanskem gospodinjstvu od 7. novembra 2011 do konca letošnjega marca za ogrevanje celotne hiše porabili le približno 130 evrov, za celotno porabo energije v svojem gospodinjstvu pa so v tem času odšteli 590 evrov.
Masivne zunanje stene so debele 43 centimetrov. Z notranje strani so obložene s 5,5 centimetra debelim slojem neoporja, ki mu sledi 14 centimetrov betona. Z neoporjem v debelini 24,2 centimetra je hiša izolirana tudi z zunanje strani. Streha hiše je izolirana s 55 centimetrov debelim slojem celuloznih kosmičev. Talna plošča v hiši (kleti ni) je zelo debela, in sicer je izolirana s 50 centimetri penjenega stekla in ploščami XPS, debelimi 10 centimetrov.
Hišo ogrevajo s toplotno črpalko Paul Compakt 360 DC z nazivno močjo 4,6 in grelnim številom 4,3. Povezana je z velikim zalogovnikom vode, s katerim med drugim ogrevajo grelni register v centralni vlažilni napravi, ki po potrebi dogreva vhodni zrak v centralni prezračevalni sistem. Ob hiši je tudi zemeljski kolektor, ki med drugim dovaja toploto za delovanje toplotne črpalke.
V hiši je centralni prezračevalni sistem z rekuperacijo toplote. Prav posebna pa je rešitev za ohlajanje stavbe v poletnem času, saj jo bodo ohlajali s pomočjo zemeljskega kolektorja in tudi centralnega vlažilnega sistema. Za dodatno udobje je v hiši vgrajeno talno ogrevanje, ki ga krmili centralni nadzorni sistem. Nanj bo priključena tudi vremenska postaja, s katero bodo krmilili žaluzije na električni pogon. Hiša premore tudi centralno vlažilno napravo, ki med drugim skrbi tudi za enakomerno in stabilno vlago.