»Zavedam se pomena ohranjanja okolja. V naravi vzamem le to, kar mi ponuja sama. Sončno elektrarno sem izbrala, ker je čista, do narave prijazna in popolnoma tiha,« pravi Petra.
Postavitev sončne elektrarne na ključ je naša šampionka po temeljitem premisleku zaupala skupini BISOL Group. Izkušeni strokovnjaki so poskrbeli za vse podrobnosti – od izdelave projektne dokumentacije in postavitve sončnega sistema do pridobivanja vseh potrebnih dovoljenj za postavitev elektrarne in prodajo električne energije. Petra se je odločila, da bo naslednjih petnajst let proizvedeno elektriko prodajala in v elektrodistribucijsko omrežje oddajala po zagotovljenih odkupnih cenah, za lastno porabo pa jo bo še naprej kupovala po nižjih tržnih cenah. Po koncu tega obdobja bo znova pretehtala, ali bo v naslednjih desetletjih proizvedeno elektriko prodajala po tržni ceni ali jo bo z dodatno vgrajeno akumulatorsko baterijo porabljala za lastne potrebe.
Ocena primernosti lokacije in idejna zasnova projekta
Ogledniki ekipe BISOL so najprej ocenili primernost lokacije. Pri umeščanju sončne elektrarne je treba preveriti, da v njeni okolici ni stavb in drugih objektov, ki bi jo senčili. Preverili so tudi stanje strešne kritine, ki je bila dotrajana in jo je bilo treba pred namestitvijo sončne elektrarne zamenjati. Po izmeri strehe so konstrukterji pripravili natančen izris umestitve fotonapetostnih modulov, po katerem je streho njenega doma na Gorenjskem oplemenitila 8,1-kilovatna integrirana sončna elektrarna in ji dodala ekološko vrednost. 33 monokristalnih silicijevih fotonapetostnih modulov s črnim okvirjem in črno hrbtno folijo estetsko dopolnjuje zunanji videz njenega domovanja. Moduli z vršnimi močmi 245 vatov bodo na sicer s soncem malce slabšem obsevanem delu Slovenije imeli za to območje nadpovprečen energijski izplen, saj bo sončna elektrarna letno predvidoma proizvedla 8019 kilovatnih ur električne energije. S tem bo zadostila potrebam po elektriki več kot dveh povprečnih slovenskih gospodinjstev.
Izjemnega pomena pri odločitvi za tovrstno investicijo je ekonomika sončne elektrarne. Finančni strokovnjaki so ocenili vrednost Petrine investicije, pripravili finančni načrt in natančno določili interno stopnjo donosnosti, vračilno dobo investicije in zaslužek glede na zdajšnje zagotovljene odkupne cene električne energije. Izvedba projekta je potekala gladko in brez zapletov. Prav gotovo največ preglavic vsakemu investitorju ali izvajalcu povzročajo dolgotrajni administrativni postopki, ki se končajo šele nekaj mesecev po tem, ko elektrarna že proizvaja električno energijo. Pred pričetkom gradnje elektrarne je bilo treba pridobiti lokacijsko informacijo in preveriti možnost priključitve na električno omrežje, kar lahko v primeru zapleta precej vpliva na višino investicije.
Na podlagi idejne zasnove projekta, v kateri se je opredelila optimalna tehnična rešitev sončne elektrarne, moč naprave, način priključitve in se je predstavil grafični prikaz umestitve proizvodne naprave v prostor, je pristojno elektrodistribucijsko podjetje (v tem primeru Elektro Ljubljana) izdalo soglasje za priključitev s podrobnejšimi projektnimi pogoji. Elektrodistribucijska podjetja imajo po Zakonu o upravnem postopku 30 dni (skrajšani postopek) ali 60 dni (ugotovitveni postopek, ko je za priključitev proizvodne naprave potrebna ojačitev elektrodistribucijskega omrežja) časa za izdajo soglasja za priključitev. Pripravljen je bil projekt za izvedbo (PZI), v katerem je bilo treba zadostiti zahtevanim projektnim pogojem. Po podani vlogi za soglasje k projektnim rešitvam in njeni potrditvi se je pričela postavitev elektrarne na Petrini strehi.
Brezhibno delovanje je ključnega pomena
Sončno elektrarno lahko postavimo na skorajda vsako streho, a je treba upoštevati tako karakteristike same strehe kot okolico hiše. Naklon Petrine strehe je z 28 stopinjami skoraj idealen, nima pa optimalne južne usmerjenosti, saj je azimut +55 stopinj. Zaradi izbora vrhunskih komponent bo imela njena elektrarna kljub temu za to območje nadpovprečen energijski izplen. Objekt mora biti tudi statično ustrezen, da zdrži dolgoletno dodatno obremenitev, saj sončne elektrarne delujejo tudi več kot štirideset let. Petra je imela na svoji strehi pred odločitvijo za sončno elektrarno opečnato kritino, ki zaradi starosti ne bi zdržala dodatne obremenitve. Del kritine se je zato odločila zamenjati s temno sivimi strešniki, v izogib delu stroškov s prenovo streho pa je dobršen del kritine nadomestila integrirarna sončna elektrarna. Na dvokapnici s skoraj 180 kvadratnimi metri strehe ta nadomešča skoraj 55 kvadratnih konvencionalne kritine in ji daje svoj edinstven karakter.
Pri odločitvi za postavitev sončne elektrarne je za dolgoročno brezhibno delovanje ključnega pomena izbor kakovostnih komponent in preverjenega izvajalca. Med velikim številom ponudnikov je težko izbrati primernega. Petra je preverila reference in kakovost slovenskih ponudnikov ter se odločila, da ji sončni sistem postavi skupina BISOL Group, ki je postavila največ sončnih elektrarn v Sloveniji. V evropskem merilu fotonapetostni moduli BISOL proizvajajo električno energijo za potrebe že skoraj 30.000 gospodinjstev.
V Sloveniji v zadnjih letih narašča število sončnih elektrarn in v začetku aprila jih je bilo registriranih že 1650 s skupno močjo več kot 113 megavatov. Ko pomislimo na strošek porabljene električne energije in na možnost prodaje proizvedene električne energije za skoraj trikrat dražje, kot sicer plačamo zanjo, je razviden glavni razlog tovrstnih naložb. Sončna elektrarna pa ni samo donosna naložba, Petra bo z njo tudi prispevala k čistejšemu okolju. Njena 8,1-kilovatna elektrarna bo vsako leto prihranila skoraj 5 ton izpustov ogljikovega dioksida, ki bi ga sicer v zrak izpustili konvencionalni viri. Zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov, varčevanje z energijo in skrb za čistejše okolje bo moralo v prihajajočih letih postati del naše miselnosti. Ravno zato se je za investicijo v sončno elektrarno odločila naša šampionka. S svojo sončno elektrarno bo prispevala pomemben delček k proizvodnji zelene elektrike, prav tako pa bo poskrbela za svoj reden dodaten zaslužek.