Ponosni zbiralec
Navdušeni nabiralec ima primerke vsega, kar je bilo ustvarjeno v zadnjih desetletjih. Te naprave lahko zbira zaradi različnih razlogov. Ničesar se ne znebi, saj meni, da mu bo nekoč prišlo še prav, mogoče pri kakšnem projektu, ki se ga bo lotil nekoč v prihodnosti. Nekateri ljubitelji pa se naprav ne znebijo preprosto zato, ker so jim preveč všeč. Tako lahko pri njih v istem predalu najdemo stari Nintendo in najnovejšo verzijo Playstationa.
Takšni uporabniki seveda niso preveč ekološko ozaveščeni, saj obstaja meja, koliko stvari lahko en človek porabi; kupovanje vedno novih naprav brez pravega razloga ni okolju nič kaj prijazno. Vendar pa je glavni ''greh'' teh navdušencev tudi njihova glavna prednost, ko gre za okolje – namreč to, da ničesar ne vržejo stran. Zbiranje naprav zaradi gole zasvojenosti resda ni preveč ekološko, vendar pa je vseeno bolje, če te naprave in njihove dele uporabljate še kasneje, na primer za popravilo drugih stvari, kot pa če bi napravo uporabljali le kako leto in jo potem odvrgli.
Skrivni nabiralec
To je verjetno najpogostejši tip lastnika elektronskih pripomočkov. Zase trdi, da ne kupuje brez potrebe in da ima le peščico naprav, ki jih redno uporablja. Vendar pa že pogled v njegove predale ali omaro razkrije neprijetno resnico. Tam se skrivajo kabli, polnilniki, desetletje star prenosnik, zadnji trije mobilni telefoni in drugi deli, ki jih je po njegovem mnenju dobro obdržati za vsak slučaj. Od vseh naprav, ki jih ima, jih torej uporablja le nekaj, na primer televizor in kar sodi k njemu. Ker živi v zanikanju, se tudi svojega vpliva na okolje ne zaveda. Če tudi vi spadate v to skupino, je mogoče čas, da se organizirate in pogledate, kaj vse imate, in nato še, kaj od tega uporabljate. Mogoče lahko kaj prodate naprej, drugače pa nesite v reciklažo.
Perfekcionist
Ta se pred nakupom o vsem resno pozanima. Pri kupovanju se ne podreja temu, kateri mobilni telefon ali podoben pripomoček je najnovejši, najbolj priljubljen ali ga je najtežje dobiti. Hoče najti točno to, kar potrebuje. Perfekcionist bo cele tedne raziskoval, da bi našel natančno to, kar želi, pa naj gre za kamero, mobilnik ali prenosnik – in ko enkrat to najde, bo še tedne raziskoval, da bo našel najugodnejšo ponudbo. Ker se že tako potrudi, da bi dobil najboljše, potem na to tudi pazi. Sicer po navadi ne izbira naprav glede na učinek, ki ga imajo na okolje, vendar pa išče kakovost in zato te naprave trajajo nekoliko dlje. Ker ima tako posebne želje, stvari tudi ne kupuje pogosto, zato so njegove navade okolju dokaj prijazne.
Častilec
Oboževalec oziroma častilec hoče najnovejšo verzijo iPhona, iPada, iPada2…, še preden je prejšnja verzija prišla iz mode. Takoj, ko meni, da je na trg prišel nov, bolj izpopolnjen model od njegovega, si ga mora kupiti. Obseden je tako z dizajnom naprave kot z njenimi zmogljivostmi. Vendar pa so tudi nekateri takšni navdušenci precej okoljsko ozaveščeni in skrbijo za pravilno odstranitev naprave, ko je ne potrebujejo več. Vendar pa je takšen tip tudi radikalen potrošnik in za nenehno kupovanje novosti nima pravih razlogov, kar je sicer dobro za proizvajalce teh naprav, za okolje pa niti ne. Dobra stran takšnih potrošnikov je, da svoje ''stare'' naprave po navadi prodajo naprej in tako lahko kdo drug dobi še čisto uporaben, skoraj nov mobilni telefon.
''Računalnik je kriv, ne jaz!''
Ta tip je pogost predvsem med starejšimi generacijami in tistimi, ki se v stiku z novo tehnologijo ne počutijo najbolje. Vedno misli, da je za težave, ki jih ima z napravo, kriva naprava in ne on. Na primer: amaterski fotograf, ki je sveto prepričan, da so čudne zamegljene fotografije, ki jih posname, posledica nekakovostnega fotoaparata in bi bile njegove ''umetnine'', če bi le imel boljši model, vredne objave v reviji National Geographic. Ali pa lastnik prenosnika, ki mu ne pride na misel, da je internet morda tako počasen zaradi tega, ker je prenosnik star nekaj let in bi ga bilo treba nadgraditi. Za vpliv na okolje je idealno, če zna uporabnik sam popraviti napravo oziroma jo vsaj pravilno uporabljati, kar pa je pri tem tipu bolj malo verjetno. Njegova dobra stran pa je, da po navadi kupuje rabljene naprave in je tako idealna stranka že omenjenega ''častilca''.
Ravnodušnež
Ravnodušnež elektronske naprave in moderno tehnologijo sprejema kot del življenja, vendar se z njimi ne ukvarja preveč. Ima nekaj zadevic, ki so mu všeč, vendar bolj iz nuje kot česa drugega. Po navadi uporablja štiri leta star telefon in pet let star računalnik. Stvari da raje popraviti, kot pa da bi se ukvarjal s poplavo novih izdelkov, med katerimi bi moral izbirati. Za okolje je takšen uporabnik skoraj idealen, saj ne troši veliko, mogoče je težava edinole v tem, da se mu po navadi ne ljubi preverjati, kako ''zelena'' je nova naprava, ki jo mora kupiti, pogosto pa kupuje tudi rabljene aparate.
Ste ugotovili, katera kategorija vam je najbližje? In še pomembneje – ali veste, kako vsi mobilni telefoni, iPhoni, prenosniki, igrice in druge ''nujne'' zadeve, ki jih imate, vplivajo na okolje?
