pasica_md_2012.jpg

V današnji in v naslednjih dveh številkah priloge Moj dom bomo na kratko predstavili vse objekte, ki se potegujejo za priznanja za energetsko učinkovite objekte 2012. Nagrajene projekte bomo podrobneje predstavili v prilogi, ki bo izšla konec maja, 15. maja pa bomo v sodelovanju s Celjskim sejmom in Eko skladom v sklopu sejma Energetika na celjskem sejmišču podelili prestižna priznanja.

Nova fasada in sončni kolektorji

Urška in Peter Rudl iz Pameč pri Slovenj Gradcu sta svojo hišo zgradila leta 1999, leta 2006 sta jo obnovila. V masivni stanovanjski hiši, ki ima 250 kvadratnih metrov stanovanjske površine, živi šest ljudi. Hišo so »oblekli« s fasado Demit (debelina 10 cm). Pod strešno kritino je izolacija (Tervol) debela 20 cm. Za ogrevanje prostorov uporabljajo kotel na fosilna goriva (kurilno olje) znamke Buderus logano 115 z nazivno toplotno močjo 34 kW in 96-odstotnim izkoristkom.

V posameznih prostorih imajo nameščene radiatorje in na vseh nameščene termostatske ventile. V zimskem obdobju omenjeno peč uporabljajo tudi za ogrevanje tople vode, v poletnem času in v prehodnih obdobjih pa vodo segrevajo s pomočjo treh ploščatih sončnih kolektorjev. Hišo zračijo z odpiranjem oken, v poletnem času pa temperaturo uravnavajo s pomočjo senčil, vgrajenih na notranjih straneh oken.

varcni_objekt1.jpg

Toplotna črpalka v skeletni hiši

Sašo Halerič in Anita Jamšek iz Vojne vasi pri Črnomlju živita v 222 kvadratnih metrov veliki in novi stanovanjski hiši (skeletna gradnja). Tričlanska družina se je vanjo vselila leta 2010. Zunanje stene so debele 33,2 cm in so sestavljene iz več slojev, in sicer je z zunanje strani najprej tankoslojna fasada Roefix, sledi 60 mm debela lesna vlaknasta fasadna plošča, nato je leseni okvir z vmesno izolacijo iz lesnih kosmičev (180 mm). Temu sloju sledita 15 mm debela konstrukcijska plošča in parna ovira, nato je 45 mm lesene podkonstrukcije z vmesno izolacijo iz lesnih kosmičev, temu sledita še dve mavčno-kartonski plošči (po 12,5 mm).

Na poševnem delu mansarde znaša debelina izolacijskega materiala, sestavljenega iz več slojev, 34,7 cm. V okviru tega sta dva sloja lesnih kosmičev (12 in 18 cm). Na ravnem delu mansarde pa znaša debelina izolacijskega materiala 31,2 cm. V kleti imajo izolacijo iz styrodura (8 cm). Hišo ogrevajo s pomočjo toplotne črpalke Termotehnika TČK ZVR 12 z nazivno toplotno močjo 12,7 kW in grelnim številom 3,2. Vgrajen imajo tudi električni grelnik istega proizvajalca z močjo 6 kW. Toplotno črpalko uporabljajo tudi za ogrevanje tople vode. V hiši je vgrajen še sistem za prezračevanje z izrabo toplote odpadnega zraka. Posebnega sistema za hlajenje v hiši ni, imajo pa na oknih vgrajene rolete in to po mnenju lastnikov zadošča, da poleti v hiši ni preveč vroče. Za manjšo porabo energije so lastniki poskrbeli z vgradnjo varčnih gospodinjskih aparatov z oznakami od A do A dva plus.

varcni_objekt2.jpg

Inverterska klimatska naprava ogreva in hladi

Andreja in Janko Kozin iz Ljubljane živita v montažni hiši Lumar, v kateri je za pet stanovalcev v dveh etažah na voljo 185 kvadratnih metrov prostora. Hiša je bila zgrajena leta 2010. Postavljena je na plavajoči armiranobetonski plošči, pod katero je 47 centimetrov penjenega stekla, nad ploščo pa so položene plošče EPS (12 cm). Montažni del hiše je sestavljen iz nosilne konstrukcije širine 24 cm, ki jo sestavljajo leseni nosilci. Med nosilci je vpihana izolacija iz celuloznih kosmičev, nato pa proti zunanji strani sledi še 14 cm debel sloj kamene volne. Na to je nanesen fasadni sloj. Proti notranjosti so celulozna vlakna obložena s ploščami OSB, ki služijo kot parna ovira in kot zrakotesna ravnina. Pod strešno kritino so položene plošče OSB, pod njimi pa je vpihan 40 cm debel sloj celuloznih kosmičev.

Za ogrevanje in hlajenje hiše je vgrajena inverterska klimatska naprava Airwell DFL 9 DCI z močjo 3,4 kW. Po izkušnjah lastnikov ta naprava povsem zadostuje za ogrevanje in hlajenje bivalnih prostorov. V kopalnici imajo položeno nizkotemperaturno talno ogrevanje. Toplo sanitarno vodo ogrevajo s toplotno črpalko Termotehnika, ki je povezana s 300-litrskim grelnikom. Na oknih imajo z zunanje strani nameščena tudi senčila, ki v poletnem času pripomorejo pri regulaciji notranje temperature prostorov. Ob hiši je zgrajen tudi podzemni rezervoar (11 kubičnih metrov) za zbiranje deževnice. Vodo uporabljajo za prhanje, splakovanje stranišč, pranje perila in za druge namene.