Setev na prosto
Med prvimi vrtninami, ki jih bomo sejali na prosto, je bob. Zrnje je bogato z vitamini in beljakovinami, uživamo pa ga lahko tudi surovo, ko je še zeleno. Poleg tega, da je bob metuljnica in izboljša rastišče, je znan tudi po tem, da odvrača voluharja. Sejemo ga 15 centimetrov narazen in bo dobro kalil tudi v hladnejšem vremenu, lahko pa ga tudi pokrijemo z vrtnarsko tkanino za zgodnejši pridelek. Podobo velja za nizke sorte graha, kot sta »mali provansalec« in »kelvedon«. Na prosto ga sejemo proti koncu februarja, ko je čas tudi za špinačo in redkvico.
Topla greda
Topla greda nam bo prišla prav pri utrjevanju sadik pred presajanjem na prosto in za pridelovanje zelenjave v času, ki je za to manj ugoden. Jesenski čas je za izdelavo tople grede sicer primernejši, a dela se lahko lotimo tudi zgodaj spomladi. Rastišče v gredi pripravimo s kombinacijo svežega hlevskega gnoja in prsti, pri čemer bo gnoj poskrbel za ogrevanje rastišča in s tem za boljšo rast rastlin. Najenostavnejše tople grede bomo naredili iz nekaj desk in starih oken, nekoliko več dela pa bomo imeli s trdnejšimi postavitvami iz opek in drugih materialov. Gredo postavimo v smeri vzhod–zahod z nekoliko višjo zadnjo stranico, tako da bodo okna nekoliko postrani za boljšo izkoriščenost sončnih žarkov. Seveda lahko gredo tudi kupimo. To bomo tudi hitro razstavili in ponovno sestavili, kjer in kadar nam bo to pač najbolj ustrezalo. V gredi izkopljemo približno 30 centimetrov prsti in nastalo jamo zapolnimo s suhim listjem, ki smo ga jeseni pograbili na kup, ali slamo ter natrosimo hlevski gnoj, ki ga nalagamo po plasteh in sproti potlačimo. Če je preveč suh, ga zalijemo z raztopino gnojila urea (dušično gnojilo) in sladkorja, počakamo nekaj dni, da gnoj zavre in se ogreje, sledi dodajanje prej odstranjene prsti, nato zopet počakamo, da se ogreje tudi prst, potem pa je topla greda pripravljena. Tople grede lahko tudi dodatno ogrevamo, da je temperatura prostora stabilnejša in ni velikih nihanj med dnevom in nočjo, za to pa lahko uporabimo različne vire toplote.
Setev in sajenje v toplo gredo
V toplo gredo lahko sejemo ali presajamo že prej vzgojene vrtnine, ki smo jih pred tem imeli v toplejšem prostoru zaradi hitrejšega kaljenja. Kapusnicam in drugim vrtninam bo topla greda pomagala pri utrjevanju in privajanju na zunanje okolje, za kar bodo potrebovale vsaj 10 dni. Seveda pa lahko tople grede izkoristimo tudi za celoletno pridelovanje različnih solatnic in drugih vrtnin.
Z vzgojo sejančkov in prvimi setvami na prosto se je začela nova rastna sezona. S postavitvijo zaščitnih prostorov, kot so rastlinjaki in tople grede, pa bomo lahko neprekinjeno pridelovali domačo zelenjavo vse leto.