Vse bolj priljubljeni so solarni paneli na različnih strehah. Na novogradnjah, kjer se praviloma konstrukcijo potem dimenzionira tudi na večje obremenitve s snegom, ob montaži sončnih panelov na obstoječe strehe pa se to včasih pozabi. Tako da bomo tokrat več spregovorili o snežnih obtežbah in snegu na strehah.
Teža snega
Teža snega je lahko dokaj velika. Ob faktorju 1 (ravne strehe do 30 stopinj) je teža snega pogosto okoli 200 kg/m², dosega pa tudi obremenitve do 600 in več kilogramov na kvadratni meter, v višje ležečih predelih celo do 1,2 tone. Tudi zaradi tega so strehe v višje ležečih predelih toliko bolj strme, kajti obremenitev ob enaki teži snega je pri ravni strehi bistveno večja kot pri strmi. Tako se pri nagibu strehe 40 stopinj teža preračunava s faktorjem 0,67, pri 45 stopinjah pa je ta faktor že polovičen (0,5). Kaj pa predstavlja lastna teža ostrešja in kritine ter seveda zračni tlak zaradi vetra, boste morda vprašali. Lastna teža strešne konstrukcije znaša približno 20 kg/m² za lesene konstrukcije, potem pa moramo dodati še težo kritine, na primer pločevinaste od okoli 3 do 5 kg/m², medtem ko betonske in opečne kritine dosegajo težo okoli 50 kg/m², kritina iz bobrovcev pa je težja še za približno 25 kilogramov. Če strokovnjaki računajo obremenitev strehe s snegom okoli 200 kg/m², težo vetra pa računajo okoli 110 kg/m², s tem, da je treba pri ravnih strehah upoštevati tudi srk vetra. Ob vsem tem je zanimivo, da po tem, ko seštejemo vse obremenitve, ugotovimo, da je lahko skupna obremenitev ostrešja pri kritini vsega okoli 13 odstotkov manjša kot pri obremenitvi strehe s težko kritino. Kar pomeni, da mora biti ostrešje za lahko ali težko kritino praktično enako.
Še vedno pa boste rekli, da vam nisem odgovoril na vprašanje, koliko je težak sneg na vaši strehi in kako to izračunate. Odgovor je relativno preprost. Faktor obtežitve strehe je za različne kraje in nadmorske višine različen. Novozapadli sneg dosega gostoto od 10 do 60 kg/m³, vlažen sneg od 60 do 150 kg/m³, gostota rahlo stisnjenega snega zaradi vetra doseže med 60 in 100 kg/m³, močno stisnjen sneg pa kar od 100 do 300 kg/m³. Še večjo gostoto v kilogramih na kubični meter dosega stara snežna podlaga, kjer se vrednosti vrtijo od 200 (suh sneg) do 800 kg/m³, najtežji je seveda led. Sneg praviloma sproti kopni, izjemno nevarne za zdrs in celo poškodbe so toplotno slabo izolirane strehe in večje količine snega. Sneg se topi počasi in spreminja v led, obtežba pa se veča in veča, dokler ne zgrmi na tla ali celo poškoduje strehe, če ostrešje ni primerno za tako velike obremenitve.
Odstranjevanje snega
Tudi zato je včasih treba sneg odstraniti s strehe. Vprašanje pa je, kako to storiti. V preteklosti so gasilci ob velikih količinah snega reševali težavo na zanimiv način. Z vrvjo, ki so jo vrgli nekako čez del strehe kot zanko in jo potem potegnili ter s tem odrezali zgornji sloj snega in sprožili manjši plaz. Zelo zanimiva pa je še ena rešitev. Grablje se na primer za sneg ne obnesejo najbolje, saj z njimi težko potegnete s strehe večje količine snega. Pomaga narobe obrnjena lopata za odmetavanje snega, ampak ker ima prekratek ročaj, strehe ne dosežete, če pa jo, se vam sneg usuje za vrat. Zato vam tokrat ponujamo zelo zanimivo rešitev.
Na daljšo aluminijasto palico (aluminij je primeren zaradi trdnosti in majhne teže) pravokotno na palico namestite pravokotnik, velik na primer 50 krat 30 cm. Na spodnjo stran pravokotnika pritrdite močno folijo, ki naj bo dolga od dva do tri metre. Potem pravokotnik enostavno porinite v sneg od spodaj navzgor in odrezan sneg bo po foliji zdrsel s strehe. Hitro in učinkovito. Vsekakor pa bodite pri teh delih vedno nadvse pazljivi.
Zamrzovanje žlebov
Naj ob tem omenimo še en problem. To je zamrzovanje žlebov. Voda iz snega, ki se topi, se zliva prek robov in začnejo nastajati ledene sveče, ki so še posebno nevarne. Zagotovo v tem mesecu ne boste šli polagat vodnikov in odpravljati težave, naj pa vam vseeno predstavimo rešitev težave. Kajti zagotovo vam bo ogrevanje žlebov in odtočnih cevi prišlo na misel takrat, ko se boste soočili s težavo.
Vzrok za nastanek ledu na strehah je največkrat neenakomerna ogretost različnih materialov. Praviloma moramo preprečiti segrevanje strehe, kar dosežemo z dobro izolacijo, žlebovi pa morajo biti speljani tako, da lahko voda lepo odteka. Na južni strehi so te težave praviloma manjše, največje pa so na strehah, usmerjenih proti vzhodu ali zahodu in tudi severu. Vzrok za pospešeno topljenje snega na strehi so lahko tudi toplotni mostovi, nemalokrat tudi različna osončenost strehe. Na primer pri frčadah. Streha je osončena, kap pa je v globoki senci (in mrazu) in tukaj avtomatično prihaja do zastajanja in zmrzovanja vode. Ali drug primer: imamo streho, orientirano vzhod–zahod, izvajalec pa v slemenu ni razdelil zračnih kanalov obeh polovic strehe s polno desko. Zaradi tega prihaja do prehajanja toplega zraka z osončenega dela strehe v zračne kanale neosončenega in pospešenega topljenja snega tudi na tem delu strehe. Sneg se v slemenu topi, v mrzlem kapu pa zastaja in zmrzuje ... Nemalokrat tudi arhitekti ne spoštujejo zakonitosti streh, posledici pa sta spet zastajanje snega in zmrzovanje vode.
Številne težave lahko reši dodatno ogrevanje streh in žlebov ter odtočnih cevi, vsekakor pa je smiselno k reševanju težav pristopiti celovito. Ne le tako, da v žlebove položite ogrevalne kable, ampak da se preveri vse od vzrokov do rešitev in tudi potrebnosti ogrevanja žlot, žlebov in nemalokrat tudi odtokov.
Grelniki v žlebovih
V žlebove lahko namestimo klasične grelne vodnike TMH ali pa samoregulirne kable. Vodnik je treba namestiti v horizontalni žleb in v odtočni del, po tujih normativih bi moral vodnik segati dober meter v zemljo oziroma vsaj do peskolova, čeprav to ni vedno nujno. Montaža je preprosta, vendar zaradi varnosti vsekakor priporočamo, da priklop izvede mojster elektrostroke. Klasični vodnik TMH je videti kot navaden črn kabel in se ga v žleb polaga dvojno (da se doseže normativ 30 W na meter). Grelnike je mogoče vklapljati ročno, z mehanskim termostatom ali z elektronskim javljalnikom snega in ledu, ki je primernejši za večje objekte. Kabli so na koncih zaključeni, 10 metrov porabi 300 W (priključimo jih na 220 V), so različnih dolžin, cene tekočega metra pa so odvisne od dolžine.
Klasični vodnik TMH je treba polagati v žleb dvojno, ker pa so občutljivi za pregrevanje, jih je treba ločiti s posebnimi distančniki. Cenovno so ugodnejši, njihova slabost pa je v tem, da dva kabla v žlebu povzročata povečano zastajanje različne nesnage, posebno listja. Čiščenje sicer ni zahtevno, vseeno pa je treba dvigniti oba kabla, očistiti žleb in ju položiti nazaj. Zaradi tega strokovnjaki v primerih, da imate ob hiši drevesa, bolj priporočajo kabelski samoregulirni trak, ki ima tudi to prednost, da je praktično lahko ves čas priklopljen. V bistvu je to neke vrste ploščati kabel, vodnika sta zalita v plastiko, ki je med vodniki prevodna, in bolj kot je mraz, bolj je posebna plastika prevodna in večjo temperaturo oddaja. Praktično kabel sam regulira moč glede na zunanjo temperaturo. Prednost tega kabla je enostavno polaganje, mogoče bi ga bilo priključiti le prek stikala, čeprav se pri večjih objektih priporoča termostat. Poraba elektrike se giblje od 20 W na dolžinski meter pri plus desetih stopinjah do 32 W pri minus 10.
Vodniki TMH niso samonosilni, zato jih je v vertikalnem odtoku treba namestiti na jekleno pletenico. Ob nameščanju grelnih kablov v žlebove ne pozabite na snegolove, kajti v nasprotnem se lahko zgodi, da bo sneg zlezel čez žleb in bodo potem sveče spet začele nastajati, in to tudi do nekaj decimetrov od roba strehe. Take so še posebno nevarne, kajti zaradi teže se sneg lahko prelomi in poleg sveč na tla zgrmijo še večje količine snega, praviloma zmrznjenega.
