Pred načrtovanjem vam svetujemo, da si preberete jedrnato knjižico »Zeliščni vrt«, ki jo napiše Wolfgang Grosser in izda založba DZS. Nato se odpravite v vrt in si naredite natančen seznam zelišč, ki jih želite posaditi. Najbolje je, da se nato s trdo podlogo, z listom papirja in s svinčnikom odpravite na vrt in si označite možna mesta zasaditve. Že na kraju samem si označite površine, upoštevajte pa tudi nadomestne površine za dosajevanje. Zeliščni vrt se namreč sčasoma razbohoti in kaj kmalu zmanjka prostora.
Naj zelišča boža sonce
Zelišča potrebujejo veliko svetlobe in sonca, zato je najprimernejše rastišče tisto, ki je obsijano z opoldanskim soncem. Tla morajo biti prepustna, v njih se ne sme nabirati stoječa vlaga. Da boste imeli kasneje krajšo pot od kuhinje do gredice, priporočamo mesto v bližini hiše. To so osnovni pogoji, ki jih velja upoštevati.
Zelišča za humusna in prepustna tla
Katera rastlina je primerna za določeno rastišče, je odvisno od zahtev, ki jih ima glede svetlobe, zraka, vode in tal. Večina zelišč brez težav uspeva na humusnih, prepustnih tleh. Na takih tleh lahko posadite praktično katerokoli vrsto. Tla so pogosto peščena in nerodovitna, predvsem tam, kjer je nasuta zemlja ali odpadni gradbeni material. Komur se zdi obogatitev zemlje preveč naporna, lahko kljub temu posadi marsikatero zelišče, na primer dobro misel (origano), žajbelj, sivko, šetraj, kamilico, šentjanževko ali malo strašnico.
Zelišča za vlažna tla
V vrtovih so vlažna rastišča bolj redkost kot pravilo. Še predeli, kjer se na neprepustnih ilovnatih plasteh nabira stoječa vlaga, se v toplih obdobjih z malo dežja osušijo in jih je treba poleti celo zalivati. Vlaga se lahko nabira le na predelih v bližini izvirov in potokov ali pa nastane zaradi visoke podtalnice. Kot so redka izjemno vlažna rastišča, so izjeme tudi zelišča, ki uspevajo na njih. Stalno mokre korenine prenesejo vrtna kreša, baldrijan in navadni gabez. Na področjih z veliko količino padavin in s slabo prepustnimi plastmi so tla pogosto sveža do zmerno vlažna. Mnoga zelišča, ki izvirajo iz našega podnebnega pasu, imajo najraje takšna rastišča. Večina južnih vrtov pa je bolj navajena na sušo. Če vas misel na trud, ki bi ga morali vložiti v izdelavo drenaže plaši, je najbolje, da sežete po zeliščih, značilnih za vaše podnebje. Za zeliščno gredico na sveže vlažnih tleh so primerne vrtna krebuljica, koper, ognjič, drobnjak, vrtna kreša, kumina, navadna barbica, bolj odmaknjeno pa še baldrijan, navadni gabez in gozdna jagoda.
Vloga oblike grede
Pri določanju rastišča ima pomembno vlogo tudi oblika grede. Zelišča, ki jih posadite v vrsto, lahko delujejo zelo dekorativno. Prednost take zasaditve je tudi v tem, da boste imeli pri negi in nabiranju do njih preprost dostop. Najbolj primerno mesto je na primer kar na terasi ali ob vrtni potki. Prav tako bi bilo dobro razmisliti, ali ne bi zeliščnemu vrtu odstopili kar delček svoje trate.
Prave kombinacije rastlin
Zelišča kombinirajte glede na njihovo velikost. Spredaj, torej v robni zasaditvi, naj bodo nižje vrste, na primer bazilika, vrtna krebuljica, vrtna kreša, peteršilj, drobnjak, melisa, ognjič. Na sredini pa naj bodo visokorastoča zelišča, torej koper, česen, dobra misel itd. Taka ureditev je za razrast zelišč vedno ugodna, poleg tega pa je primerna za tiste, ki se radi odločajo v zadnjem hipu. Slabosti monokultur so tudi že znane. S tako zasaditvijo ustvarimo odlične pogoje za masovno širjenje bolezni in škodljivcev. Tla so izkoriščena enostransko, neenakomerno pa so tudi obogatena s snovmi, ki jih rastline izločajo prek korenin. V naravi take enostranske populacije ne obstajajo; saj tudi ne bi imele možnosti za preživetje, ker stabilnost omogoča le biotska raznovrstnost. Snovi v tleh, ki zavirajo ali spodbujajo rast, omogočajo naravno populacijo vrst, ki se med seboj ujemajo. Vodilo, da biotska raznovrstnost pomeni košček narave na vrtu, bi moralo biti cilj vsakega vrtnarja. Mešane zasaditve pogosto izhajajo iz starodavnih izkušenj s kmečkih vrtov, ki dandanes vedno bolj izginjajo v pozabo. Marsičesa znanstveno ni mogoče utemeljiti, pa kljub temu deluje, čeprav ne morda 100-odstotno. Zato lahko le priporočamo, da v zelenjavni vrt med zelenjavo posadite tudi zelišča. Pri kolobarjenju so seveda najbolj primerna eno- ali dvoletne vrste.
Po knjigi »Zeliščni vrt«.