Nekaj podrobnosti vam predstavljamo s pomočjo Pavla Nareda, ki poudarja: »Temelj uspešnega in dobrega dela z motorno žago in tudi večje varnosti je dobro nabrušena veriga. Poklicni sekači to obvladajo, moj nasvet občasnim sekačem pa je, da če ne gre drugače, naj imajo več verig in jih potem nosijo na servis ali k znancem, ki to obvladajo, da jim jih nabrusijo. Slabo in nepravilno nabrušena veriga motorne žage ne le da ne reže, kot bi morala, povzroča tudi velike tresljaje in posledice na telesu uporabnika.« Pavel Nared iz Kožljeka nedaleč od Begunj pri Cerknici je kot uradni preizkuševalec Stihlovih motornih žag začel sodelovati s podjetjem Unicommerce leta 1998, ko je bil še poklicni sekač v GG Postojna. Danes se ukvarja z delom na lastni kmetiji in odkupom hlodovine za GG Postojna. Njegove osebne izkušnje dolgoletnega dela v gozdu in spoznavanja z različnimi motornimi žagami je vsekakor vredno upoštevati.
Rezalni komplet
Poglejmo najprej osnovne sestavine rezalnega kompleta žage. To so meč, pogonsko kolo in veriga. Dolžino letve izbiramo glede na debelino drevja za posek in glede na moč motorne žage. Nered pa pravi: »Vsakemu tipu žage pripadata pravi meč in prava veriga. Prav tako morajo biti žagi in njeni znamki prilagojeni verige in meči. Na podlagi izkušenj lahko rečem, da so rezalne garniture Stihl vsaj za 30 odstotkov boljše od preostalih in to Stihlu priznava večina sekačev. Pri delu je treba način brušenja prilagajati poseku. To pomeni, da verigo pred sečnjo trdih listavcev nabrusimo drugače kot pred sečnjo mehkejših iglavcev. Stihlov sistem mazanja meča in verige ter prenos olja po celem meču (Oilomatic) je tako izpopolnjen, da ni potrebno dodatno mazanje kolesca na čelu meča, in sicer zato, ker olje zaradi utorov na verigi in celotnega sistema potuje po vsem meču. Zato imajo rezalne garniture manjšo porabo maziva oziroma olja ob učinkovitem mazanju. Glede dolžin mečev moram uporabnikom prav tako priporočati ustrezno dolžino – glede na moč žage in gozd. Z žago s povsem kratkim mečem vam uspe podreti tudi debelejše drevo, vprašanje pa je, koliko časa boste porabili za to in kakšne obremenitve boste prenesli nase. Daljši meč pa pomeni manjšo moč na rezilu oziroma kot tak zahteva močnejšo žago, pomeni hkrati težjo žago in s tem tudi težje delo. Žago je treba prilagoditi svojemu gozdu.« Omenili smo tudi pogonsko kolo. To je lahko zobato (zobnik) ali z utori (utornik), temeljno pa je, da ustreza gonilnim členkom verige (ti so na spodnji strani verige). Prekomerno obrabljeno pogonsko kolo je nujno pravočasno zamenjati, saj lahko povzroči poškodbe drugih delov motorne žage.
Veriga
Veriga je alfa in omega dobrega dela. Kakovostna in predvsem pravilno nabrušena. Za večjo jasnost tega prispevka poglejmo najprej elemente verige. Na spodnji strani ima veriga gonilne člene, ki vodijo verigo po žlebu meča, ga čistijo in hkrati omogočajo prenos sile s pogonskega kolesa. Spojni členi spajajo rezalne in gonilne člene, tu pa imamo še kovice, ki spajajo člene verige. Pomemben element oziroma podatek o verigi je korak verige, ki je polovična razdalja med tremi zaporednimi kovicami, ustrezati pa mora pogonskemu kolesu žage. Oznake, ki se uporabljajo, so 325“, 3,8“, 404, 1/4“, kar je odvisno od žage. Debelina gonilnega člena mora ustrezati širini žleba na letvi, dolžina verige (število členov) pa je odvisno od dolžine meča. Stihlovi meči imajo utor 1,6. To pomeni, da Stihlove verige ne morete uporabljati v mečih z ožjim kanalom (drugih proizvajalcev s tanjšimi utori), pogojno pa bi lahko uporabili verigo, ki bi imela enak korak, čeprav bi imela tanjši člen. Ampak pozor: taka veriga bo plesala po meču. Tega sicer ne boste videli, boste pa to močno občutili v obliki tresljajev, lahko pride celo do večjih deformacij delov stroja. Kar pomeni: prava veriga na pravi meč. Verige so lahko tudi različne, od univerzalnih do specialnih za nego dreves, pa tudi specialne verige za žaganje tršega lesa, umazanega in zmrznjenega lesa ter specialne verige za skrajne obremenitve, na primer za žaganje lesa z žeblji, in druge.
Rezalni člen
Poglejmo podrobneje rezalni člen. Ta ima greben (široki del), potem rezilni rob (na dnu spodnjega dela utora pod rezilnim robom je pazduha), spredaj je še globinski zob, ki določa globino reza. Vsi rezilni robovi morajo biti enako dolgi. Žago vedno brusimo na istem delu letve. Žaga naj bo utrjena, nekateri pa jo ob piljenju učvrstijo s koleni oziroma v naročju. Brusiti moramo s celotno dolžino pile v smeri od znotraj navzven. Med delom v gozdu verigo večkrat z nekaj potegi le priostrimo, temeljito brušenje s kontrolo kotov in dolžine rezilnikov ter višino globinskega zoba pa opravimo doma. Na pilo pritiskamo enakomerno v smeri proti grebenu zoba in ne v pazduho. Za dosego pravilnih kotov moramo izbrati pravo debelino pile, ki jo izberemo tako, da je 1/10 do 2/10 nad grebenom rezilnika. Kot brušenja naj bo med 25 do 30 stopinj. Premajhen povzroči slabši rez, prevelik kot pa povzroči močnejšo obrabo rezilnika. Bočni kot je kot rezila od vrha navzdol. Običajno ta kot znaša 60 stopinj, dosežemo pa ga s krožno obliko pile. Če je prevelik, veriga slabo reže, če je premajhen, se veriga prehitro obrablja. Grebenski kot je kot rezila na notranji strani rezila. Ta lahko znaša od 60 do 90 stopinj. Če je premajhen, je obraba rezilnih členov hitrejša, če je prevelik, so učinki žaganja slabši, večja pa je tudi obraba drugih členov verige.
Tukaj je zelo pomemben še globinski zob. Z njim uravnavamo globino struženja, zato mora biti za 0,6–0,8 mm nižji od rezilnega zoba, odvisno od tipa verige in vrste lesa. Vsi globinski zobje morajo biti enako visoki, sicer prihaja do tresenja. Za pravilno zniževanje uporabljamo šablono in ploščato pilo. Pri preveč znižanih globinskih zobeh prihaja do premočnega zadiranja rezilnih zob in s tem do zatikanja in tresenja; pri premalo znižanih globinskih zobeh pa rezilni zobje slabo stružijo in ni pravih učinkov. Nared to praktično pojasnjuje: »Pred podiranjem mehkejšega lesa (smreka) osebno vedno znižam globinske zobe. Kaj to pomeni? Osebno novo verigo vedno nabrusim. Če odhajam v gozd podirat mehkejši les, bom s ploščato pilo potegnil enkrat čez globinski zob, medtem ko bom pred podiranjem bukove ali hrastove hlodovine potegnil samo za polovico dolžine pile. Za sekanje trdega lesa ne smeš imeti preveč 'lakomne' žage, ker potem trese in skače. S tem obremenjuješ žago, ker skače, jo nekako odbija, velikokrat se sproži zavora za povratni udarec, predvsem pa obremenjuješ tudi sebe,« pripoveduje izkušen sekač. Običajno se za brušenje rezilnih zob uporabljajo okrogle pile premera 4,4 mm, 4,8 mm, 5,0 mm ali 5,5 mm.
»Številni znanci mi prinesejo motorne žage, da jim nabrusim verigo. Ena najpogostejših napak, ki jo opažam, je ta, da ne znajo prilagoditi pile verigi. Če imam verigo 3/8, začenjam na primer s 5,5 ali 5 mm pilo in končam s 4,5 mm, za tanjše verige pa je že 4,5 mm debela pila prevelika. Pila mora gledati čisto malo nad greben rezilnika,« razlaga Nared, ki konča: »Vsem občasnim sekačem priporočam tečaje varnega dela v gozdu, ki jih organizira Zavod za gozdove Slovenije. Tam se boste naučili tudi brušenja verige. To je osnova za varno, uspešno in učinkovito delo v gozdu.«
Vir: Zavod za Gozdove Slovenije: www.zgs.gov.si