Če smo lahko še lani ob enakem času za liter najbolj prodajanega neosvinčenega bencina odšteli nekaj manj kot 1,3 evra (natančno 1,287 evra), znaša letos cena takega bencina že 1,5 evra (natančno 1,501 evra), kar pomeni, da moramo danes za poln tank bencina (denimo 50 litrov) plačati več kot 10 evrov več kot v enakem obdobju lani. Pri porabi 140 litrov bencina na mesec to pomeni, da moramo ob zgornjih predpostavkah letos samo za prevoz odšteti skoraj 30 evrov na mesec več kot v enakem obdobju lani.
Cenejši energenti
Marsikaterega racionalnega Slovenca so te razlike prepričale, da se je odločil uporabljati cenejše energente za prevoz. Tako se po slovenskih cestah vozi čedalje več baterijskih električnih vozil, hibridnih vozil (z motorjem z notranjim izgorevanjem in z baterijo) in vozil, ki kot svoje pogonsko sredstvo uporabljajo avtoplin. Še posebno slednjih je zaradi relativno nizkih stroškov predelave čedalje več. V Sloveniji je še vedno v veljavi javni razpis za pridobitev nepovratnih finančnih spodbud za baterijska električna vozila. Čeprav so ta vozila še vedno precej draga in si jih večina (še) ne more privoščiti, pa je dejstvo, da se povečuje tudi povpraševanje po njih. V Sloveniji je za nove naložbe nakupa takih vozil ali pa za naložbe predelave obstoječih vozil na notranje izgorevanje v taka vozila namenjenih 200.000 evrov razpoložljiv sredstev.
Pogoji za subvencijo
Za pridobitev subvencije morajo seveda obstajati določeni pogoji. Tako velja, da ob oddaji vloge vozilo, ki je predmet subvencioniranja (spodbude), še ne sme biti kupljeno oziroma predelano – za novo naložbo se šteje nakup novega vozila ali pa predelava obstoječega vozila, za katero je dobavitelj investitorju izdal ustrezen predračun, kar se izvede po oddaji vloge za pridobitev nepovratne finančne spodbude po javnem razpisu. Dodatni pogoj je, da se nepovratna finančna spodbuda dodeli le v primeru, če bo kandidat za spodbudo po izvedbi naložbe prvi lastnik vozila (ne sme ga torej odtujiti) oziroma prvi zakupnik vozila, v primeru, če je z lizinško hišo sklenil pogodbo o finančnem lizingu.
V primeru, da se bo kandidat odločil za predelavo obstoječega vozila ali pa za nakup (oziroma za finančni lizing) ustrezno predelanega vozila, bo lahko uspešno kandidiral za sredstva iz tega razpisa le v primeru, če bodo predelana vozila ustrezno tehnično pregledana in homologirana. Prav tako ni nobenih ovir, da kandidat ne bi mogel pridobiti finančnih spodbud v primeru, če bi se odločil za nakup takega vozila v tujini – edini pogoj je, da bo postal prvi lastnik takega vozila oziroma prvi zakupnik takega vozila, v primeru, če bo šlo za lizinški posel.
Kot sem omenil, je pomembno, da kandidat za financiranje nakupa oziroma predelave svojega vozila, po pridobitvi sredstev iz tega razpisa, le-tega ne odtuji – razpis namreč izrecno določa, da mora vozilo najmanj tri leta po sklenitvi pogodbe o dodelitvi spodbude ostati v lasti investitorja – če vozilo odtuji, mora vsa prejeta sredstva vrniti, in to skupaj z zamudnimi obrestmi.
Prihranek?
Koliko denarja pa lahko pridobi naš ekološko ozaveščeni investitor? Višina nepovratnih sredstev sicer variira in znaša od 2000 do 5000 evrov v primeru nakupa novega baterijskega električnega vozila, od 1000 do 4000 evrov v primeru predelanega obstoječega vozila na električni pogon in 4000 evrov v primeru nakupa novega priključnega (»plug in«) in hibridnega baterijskega vozila. Druga pot do cenejše vožnje je povezana z nakupom ali predelavo vozil na plinski pogon (avtoplin). Investicije v plinska vozila (pravzaprav gre za kombinirano uporabo bencina in plina) so še toliko zanimivejše od investicij v vozila na električni pogoj, saj so cenovno precej dostopnejše (strošek predelave na avtoplinski pogon se giblje med 1200 in 2000 evri). Tudi zato je v Sloveniji čedalje več voznikov, ki se odločijo za to naložbo, saj se strošek investicije običajno povrne že po 20.000 prevoženih kilometrih, upoštevajoč dejstvo, da bo voznik od predelave naprej porabil za gorivo približno 45 odstotkov manj kot pred predelavo. Dodatne prednosti predelanih vozil na avtoplin so še manjša obraba mehanskih delov in podaljšanje življenjske dobe kurilnemu olju ter seveda številni pozitivni ekološki učinki. Po drugi strani imajo tako predelana vozila tudi nekaj slabosti, med katerimi bi izpostavil predvsem višje stroške vzdrževanja takih vozil (potrebni so vsakoletni tehnični pregled vozila, pogostejša zamenjava filtrov, olja ipd.). V Sloveniji po mojem vedenju trenutno ni objavljenega razpisa, ki bi fizičnim osebam omogočal subvencionirane nakupe vozil na avtoplinski pogon oziroma predelave vozil na tak pogon. Zato pa nekatere banke ponujajo ugodne namenske kredite za predelavo vozila na avtoplin, ki so običajno brezobrestni in brez stroškov odobritve. Državljani lahko kandidirajo za pridobitev takih posojil do višine 3000 evrov, ki jih lahko dokaj elegantno odplačajo in dolgoročno krepko privarčujejo.